Sivi in mrzli zimski dnevi so za nami. Dočakali smo pomlad, ki prinaša tople in daljše dni, a prav v teh dneh se velikokrat zdi naše telo utrujeno in izčrpano, saj večji del energije porablja za prilagajanje na nov letni čas. Namesto da bi pomlad torej pričakali polni energije, se nam velikokrat zgodi, da smo nejevoljni, utrujeni in predvsem zaspani. Gre za t. i. pomladno utrujenost, s katero se zlasti spomladi spopada veliko ljudi, ki so tudi sicer dovzetni za vremenske spremembe.

Razlogov za spomladansko utrujenost več

“Spomladanska utrujenost je znan fenomen. Razlogov je verjetno več, od tega, da je prehrana pozimi in na pomlad bolj revna, kar se tiče vitaminov, do tega, da se spomladi telo aktivira, pospeši se cirkulacija krvi, telo pa temu ni prilagojeno. Manj težav imajo osebe, ki tudi pozimi skrbijo za zdravo prehrano in se rekreirajo. Ni potrebno pretiravati, že s hitro hojo naredimo dovolj. Le dovolj pogosto in dovolj dolgo naj traja,” razlaga Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Spomladi je tako priporočljivo prevetriti tudi naše prehrambene navade.

Prehrana je pozimi in spomladi bolj revna, kar se tiče vitaminov, do tega, da se spomladi telo aktivira, pospeši se cirkulacija krvi, telo pa temu ni prilagojeno. 

Za to sicer ni dokazov, vendar osebe, ki imajo težave z želodcem več let povedo, da so težave vedno hujše jeseni in spomladi. Da se težave z želodcem pojavijo oziroma da se stanje poslabša, obstaja več razlogov, razlaga Potočnik Benčičeva. Prvi je zagotovo nepravilna prehrana ter kajenje in pitje alkohola. Pomemben povzročitelj želodčnih težav je tudi stres, neredna prehrana in okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Akutne težave pa lahko povzroči tudi zastrupitev s hrano. Želodčne težave so različne: dispepsija, refluks, vnetje želodčne sluznice in razjede, krči in bruhanje. Blažje težave lahko pozdravimo sami, vendar samozdravljenje naj nikoli ne traja več kot sedem dni.

“Diete se pri zdravljenju želodčnih težav bolj ali manj opuščajo. Odsvetuje se mastna ter močno začinjena in presoljena hrana in vsa hrana, ki je težje prebavljiva. Osebe z želodčnimi težavami naj jedo čim več kuhane hrane in se izogibajo cvrtju, sadje in zelenjavo naj dušijo, oziroma sadje olupijo. Sicer pa naj bo prehrana čim bolj raznolika, izogibamo se enostavnih sladkorjev in hrane z nasičenimi maščobami, več pa naj bo hrane, ki je bogata z vlakninami in predvsem hrane, ki vsebuje čim več vitaminov,” razlaga Potočnik Benčičeva.

Ne pozabite na zadosten vnos tekočine

Raznolika prehrana pa ne velja le za osebe, ki trpijo zaradi želodčnih težav. Uravnotežena prehrana mora biti vodilo vsakega človeka, predvsem pomembna pa je spomladi, da se napolnimo z energijo.

Prehranski krožnik naj bo bogat in raznolik, prebavo lahko zelo dobro uredimo s prehrano, ki vsebuje več vlaknin in z zadostno količino vode.

“To je v pomladnih mesecih kar težko zagotoviti, saj sveže zelenjave in sadja še nimamo na razpolago, sadje in zelenjava, ki je v skladiščih in hladilnicah vse od jeseni, pa vsebuje zelo malo vitaminov,” razlaga predsednica Lekarniške zbornice. Potočnik Benčičeva zato svetuje, da vsak posameznik sestavi svoj prehranski krožnik v skladu s potrebami. In nikar ne pozabite na zadosten vnos tekočine, predvsem vode, saj bomo tako popravili prehranske prekrške, počutili pa se bomo lažji in pripravljeni na nove podvige.

Pa razstrupljevalne kure, ki se zdijo nekakšen spomladanski trend? “Osebno sem proti različnim razstrupljevalnim kuram, kar si s tem lahko naredimo več škode kot koristi. Naj ponovno poudarim, prehranski krožnik naj bo bogat in raznolik, prebavo lahko zelo dobro uredimo s prehrano, ki vsebuje več vlaknin in z zadostno količino vode,” razlaga Potočnik Benčičeva.