Zasvojenost pomeni vedenjski vzorec, ki se ponavlja iz dneva v dan in postane središče življenja zasvojenega posameznika. Vpliva tako na njegovo telesno kot duševno stanje, prizadene njegove odnose in njegovo ustvarjalnost ter pušča posledice v njegovi okolici. Pri zasvojenosti pogosto najprej pomislimo na alkohol, tobak in prepovedane droge, a zasvojenosti, ki povzročajo škodo posameznikom ter njihovi družini in širši okolici, je še mnogo več. Med zasvojenostmi so tudi vedenjske zasvojenosti, kot so zasvojenost s hrano, igrami na srečo, delom, odnosi, nakupovanjem, religijo, digitalizacijo in tehnologijo ter še mnogo drugih. Za preprečevanje zasvojenosti so bistvenega pomena preventivne strategije ter izvajanje dejavnosti in programov, ki pomagajo pri soočanju s težavami ter s pravimi ukrepi preprečujejo nastanek še večje škode.
Problem zasvojenosti ni zgolj v domeni mladine
Medtem ko uporaba prepovedanih drog po koncu mladosti običajno upade, se s problemi drugih oblik zasvojenosti pogosto srečujejo tudi ljudje v zrelejših letih. Dejstvo je, da je zasvojenost prisotna v vseh starostnih obdobjih, tudi zato, ker se v mlajših letih prenekateri zasvojenci ne zdravijo, iz njih pa tako nastajajo starejši zasvojenci. A zdravljenje zasvojenosti je lahko uspešno tudi v starejših letih, žal pa včasih še vedno naleti na predsodke, ki so povezani s starostjo.
Staranje lahko povzroča družbene in fizične spremembe, te pa lahko povečajo ranljivost za zlorabo snovi. Primer je alkoholizem, ki je med starejšimi realen problem in bi mu morali namenjati več pozornosti ter ga ustrezno zdraviti. Starejši ljudje običajno presnavljajo počasneje, zato se lahko posledice tveganega pitja pokažejo prej in že pri veliko manjši količini zaužitega alkohola kot pri mlajših. Zloraba alkohola pri starejših lahko vodi v nespečnost, osteoporozo in bolezni prebavil ter povečuje tveganje za razvoj srčnih bolezni, visokega krvnega tlaka in možganske kapi. Poleg tega povzroča socialno osamljenost in psihološke težave, kot so depresija, upadanje kognitivnih sposobnosti in slabši spomin. Žal pa alkoholizem pri starejših, pogosteje kot pri mlajših, ostaja neodkrit, tudi zaradi prekrivanja s simptomi za različne telesne in duševne bolezni, kot so zmanjšanje telesnih zmožnosti, motnja koncentracije, izguba motivacije in podobno.
Strokovnjaki opozarjajo, da problema zasvojenosti med starejšimi ne bi smeli podcenjevati. Zaradi podaljševanje življenjske dobe, soočanja z velikimi in nenehnimi spremembami ter posledičnega spreminjanja življenjskih navad lahko v prihodnje pričakujemo celo povečanje zasvojenosti med starejšimi. Da zasvojenost med starejšimi pogosto ostaja neodkrita in neustrezno obravnavana, lahko pripišemo tudi vztrajanju stigme in posledičnega sramu zasvojenih in njihovih bližnjih. Za spopadanje z zasvojenostjo so ključni učinkoviti preventivni programi in dostopnost zdravljenja, pomembna pa je tudi pripravljenost starejših.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
