V današnji potrošniški družbi se tako kot na drugih področjih tudi pri mednarodnih dnevih srečujemo s poplavo najrazličnejših dnevov, ki obeležujejo že skoraj vse. Pa vendar nekaterih ne gre spregledati, saj so priložnost za izobraževanje javnosti o pomembnih vprašanjih, mobilizacijo politične volje in virov za reševanje globalnih problemov. 11. julij so Združeni narodi razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti za tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Ta dan je namenjen poglobljenemu razmisleku o pomembnih temah, povezanih s prebivalstvom, in opozarjanju na njih.
Skokovita rast in staranje prebivalstva z daljnosežnimi posledicami
Sto tisoče let je trajalo, da je svetovno prebivalstvo naraslo na milijardo, nato pa se je zgolj v približno 200 letih sedemkrat povečalo. Leta 2011 je svetovno prebivalstvo doseglo mejo sedmih milijard, danes pa znaša več kot 7,7 milijarde. Ta skokovita rast je bila v glavnem posledica večjega števila ljudi, ki so dočakali reproduktivno starost, ob tem pa še velike spremembe v stopnjah plodnosti, naraščajoča urbanizacija in pospeševanje migracij. Ocenjujejo, da naj bi se prebivalstvo leta 2030 povečalo na približno 8,5 milijarde, leta 2050 na 9,7 milijarde in leta 2100 na 10,9 milijarde. V nedavni preteklosti so je močno spremenila tudi stopnja pričakovane življenjske dobe. Povprečna svetovna življenjska doba se je s 64,6 leta v začetku devetdesetih, leta 2019 povečala na 72,6. Leto 2007 je bilo tudi prvo leto, ko je v mestih živelo več ljudi kot na podeželju, do leta 2050 pa bo v mestih živelo že približno 66 odstotkov svetovnega prebivalstva. Posledice teh trendov občutimo že danes in bodo močno zaznamovali tudi prihodnje generacije. Vplivajo na gospodarski razvoj, zaposlovanje, razdelitev dohodka, revščino in socialno zaščito ter še marsikaj.
Stanje pravic žensk se je v pandemiji še poslabšalo
V zadnjem letu je življenje močno zaznamovala pandemija covida-19. Slovenija je, predvsem zaradi visoke umrljivosti v novembru in decembru, utrpela v letu 2020 najvišji negativni naravni prirast po letu 1945. Pandemija je pokazala, kateri družbeni sistemi so še posebno krhki, in izpostavila najranljivejši del prebivalstva. Med drugim je razkrila neenakosti na podlagi spola in jih marsikje še poslabšala. Po podatkih raziskave Sklada Združenih narodov za prebivalstvo je zaradi pandemije 12 milijonov žensk imelo težji dostop do storitev načrtovanja družine. Zaprtja držav so povečala domače nasilje, prav tako tveganje za poroke otrok in pohabljanje žensk, saj programi za odpravo škodljivih praks niso delovali. Precejšnje število žensk je izgubilo službe, njihova pogosto slabo plačana delovna mesta so bila odpravljena ali pa so se povečale njihove odgovornosti doma, skrb za otroke, ki so se izobraževali na daljavo, ali za starejše svojce. To je destabiliziralo njihove finance ne le trenutno, ampak dolgoročno. Kot izpostavljajo Združeni narodi, so edina prava pot enake pravice in možnosti izbire ter opolnomočenje žensk, tako z vidika izobraževanja, kot ekonomsko in politično, da bodo te možnosti lahko zaživele v praksi.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
