Starejši psi, tako kot starejši ljudje, s starostjo ne le izgubijo nekaj svoje energije in mladostne vneme, ampak so tudi izpostavljeni tveganju za razvoj starostnih zdravstvenih težav. Veterinarski pregledi so priporočeni dvakrat letno, vendar je pomembno, da pazite na morebitne zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo med obiski.

Vaš starejši pes morda potrebuje več nege kot mladiček. Če želite starejšemu psu omogočiti čim bolj udobna zlata leta življenja, preberite nekaj nasvetov in stvari, ki jih morate vedeti kot skrbnik starejšega psa.

1. Redna vadba in sprehodi

Čeprav se je vaš starejši ljubljenček upočasnil in verjetno rad veliko počiva, to še ne pomeni, da ne bi smel biti aktiven. Brez redne vadbe bodo njegove mišice oslabele, kar mu bo povzročilo opravljanje vedno manjšega števila dejavnosti. Vadba ne bo le ohranjala njegovo telo zdravo, ampak tudi njegov um.

Druge koristi redne vadbe vključujejo, ohranjanje gibljivosti sklepov, zmanjšanje bolečine in vnetij, spodbujanje regeneracije tkiv in celjenja ter izločanje strupov iz celic. Hkrati pomaga pri prebavi in delovanju črevesja, pri ohranjanju zdrave teže in zmanjšuje možnost razvoja sladkorne bolezni ter spodbuja um.

Za vadbo s svojim starejšim ljubljenčkom začnite preprosto z lahkim sprehodom 10-15 minut na dan. Držite se poti, ki so ravne in enakomerne. Območja, ki so skalnata ali hribovita, lahko predstavljajo težave za vašega starejšega psa in ga lahko poškodujejo. Plavanje je odlična oblika vadbe za pse vseh starosti. Če je potrebno, si vzemite pogoste odmore. Če je vaš ljubljenček nejevoljen glede vadbe, je lahko vzrok bolečina.

2. Prehranski dodatki za sklepe

Če vaš starejši pes hodi počasneje, ima težave pri vstajanju ali mu je nerodno iti po stopnicah, to lahko pomeni artritis. To boleče vnetje enega ali več sklepov se lahko pojavi pri kateri koli starosti, vendar je najpogostejša pri starejših psih. Poskrbite, da bo vaš pes dobil dovolj vadbe, da bodo njegovi sklepi gibčni.

Pomembno je tudi, da ohranjate zdravo težo, da ne bi nepotrebno pritiskali na boleče sklepe. Dodatki za sklepe, ki vsebujejo sestavine, kot so glukozamin, hondroitin, metilsulfonilmetan in hialuronsko kislino, so se izkazali za koristne pri ohranjanju zdravih in nebolečin sklepov. 

Določene pasme, kot so nemški ovčarji, labradorci in jazbečarji, so nagnjene k artritisu, zato je morda najbolje, da jim začnete dajati dodatek za sklepe prej kot kasneje. Preprečevanje je vedno najboljša medicina. Dodatki za sklepe so na voljo v različnih oblikah, kot so tablete, kapsule, tekočina in priljubljena hrana. Seveda pa je pomembno, da se o primernih prehranskih dodatkih posvetujete z veterinarom.

3. Skrb za oči in vid

Ste opazili, da oči vašega psa niso več tako jasne in svetle kot nekoč? Morda imajo sivo modrikast odtenek? Mnogi starejši psi razvijejo stanje oči, ki je pogosto zamenjano za sive mrene, saj se leča očesa zdi obla, vendar pes še vedno dobro vidi. Če vaš pes začne pogosteje trčiti v predmete, je to lahko znak nečesa resnejšega. Takrat je čas za pregled oči.

[[image_1_article_65347]]

Veliko lastnikov starejših psov se sčasoma sooči s tem, da njihovi psi oslepijo. Slepota je lahko posledica različnih bolezni, med katerimi so najpogostejše sladkorna bolezen in kronična ledvična odpoved. Če se zmanjšuje vid vašega starejšega psa poskusite pokriti spolzke talne površine s preprogami, da ohranite samozavest vašega psa. Tudi različni naravni vonji, kot so eterična olja, se lahko uporabljajo za označevanje posebnih mest v hiši (hrana, posoda za vodo, postelja, vrata do dvorišča itd.).

Pustite območje za hranjenje hišnih ljubljenčkov na enem mestu in se izogibajte premeščanju pohištva. Oslepeli psi se bodo najprej zaletavali v stvari dokler se ne navadijo na razporeditev prostorov. Vašemu ljubljenčku olajšajte navigacijo po hiši tako, da ohranite jasne poti in zmanjšate nered na tleh. Poskrbite za njegovo varnost tako, da je vedno na povodcu pri sprehodih in v neznanih okoljih.

4. Uravnotežena prehrana s probiotiki

Pomembno je, da svojemu psu zagotovite uravnoteženo prehrano visoke kakovosti, primerno za njegovo življenjsko obdobje. To pomeni hrano brez kemičnih konzervansov in umetnih barvil ter z kakovostnimi beljakovinami iz mesa in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. S tem lahko ne le odložite ali odpravite starostno povezane bolezni, temveč tudi preprečite zaprtje, ki je pogosto pri starejših psih.

Nekatere blagovne znamke pasje hrane lahko vsebujejo več kalorij, druge več beljakovin ali več maščob. Če je vaš pes zdrav, morda sploh ni potrebe po menjavi ali probiotikih. Če opazite pridobivanje teže zaradi zmanjšane aktivnosti, poskusite z manjšo količino hrane in dodajte vlaknine v obliki svežega sadja, seveda se pozanimajte katero sadje je primerno za pse. Namesto komercialnih priboljškov poskusite kot prigrizek uporabiti rezine jabolk, svež zelen fižol ali korenčkove palčke za nizkokaloričen hrustljav prigrizek.

Da bi ohranili prebavni sistem vašega starejšega psa v odlični formi, pridejo v poštev dnevni probiotiki. Sprva lahko probiotiki včasih povzročijo zaprtje. Kar pa jih naredi koristne, če se vaš ljubljenček bori z drisko. Vedno je najbolje začeti počasi in se posvetovati z veterinarjem.

5. Umivanje zob

Zdravi zobje lahko izboljšajo ne le dolžino, temveč tudi kakovost življenja vašega hišnega ljubljenčka. Hišni ljubljenčki, ki imajo redno nego zob, živijo v povprečju 2 leti dlje v primerjavi s hišnimi ljubljenčki, ki je nimajo. Kot pri ljudeh, obstaja povezava med drugimi boleznimi, kot je srčna bolezen, pri hišnih ljubljenčkih s slabim ustnim zdravjem.

[[image_4_article_65347]]

Da ohranite zobe vašega starejšega psa v dobrem stanju, se zavežite k čiščenju vsaj dvakrat na teden. Dentalni priboljški in surove kosti tudi pripomorejo k zmanjšanju zobnega kamna in ohranjanju čiste in zdrave ustne votline vašega ljubljenčka.

Če opazite, da vaš pes drugače grize ali ima nenavadno slab zadah, je lahko znak parodontalne bolezni ali okužbe. To lahko povzroči bolečino ljubljenčku, nezdravljene zobne okužbe pa lahko vstopijo v krvni obtok, kar lahko vašemu psu povzroči hudo bolezen. Če opazite kakršne koli sumljive znake zobne bolezni, je morda potrebno strokovno čiščenje zob ali operacija.

6. Skrb za ušesa in sluh

Izguba sluha je lahko postopen simptom, ki ga pes doživlja med staranjem. Če se običajni zvoki ali besede, ki jih pes pozna in ga spravijo v akcijo, zdijo nezanimivi, je lahko krivec izguba sluha. Bodite pozorni, saj lahko izguba sluha vpliva na splošno razpoloženje vašega psa. Ker ne more več slišati, kdaj se nekdo približuje, se lahko enostavno prestraši. Čeprav psi z izgubo sluha ne morejo več slišati zvokov, še vedno lahko čutijo vibracije. Da ga ne bi prestrašili, je treba do psa pristopiti previdno in od spredaj.

Ker verbalna komunikacija s psom postane večji izziv, vam lahko učenje ročnih signalov omogoči vizualno komuniciranje. Če vaš ljubljenček še delno sliši, dodajte ročne signale k verbalnim znakom, ki jih že pozna, tako da ročni gib podate preden izgovorite znak. Po dovolj ponovitvah se bo pes naučil odzivati na sam ročni signal.

7. Bodite pozorni na visoke in nizke temperature

Starejši psi se težje prilagajajo ekstremnim temperaturam. To ne pomeni le nižjih temperatur pozimi, ampak tudi vročine poleti. Hkrati so bolj dovzetni za toplotni udar kot mlajši psi. Če so izpostavljeni vročemu vremenu, poskrbite, da bo na voljo dovolj hladne vode in sence. Pasje hiške ne bi smele veljati za senco, saj se v notranjosti segrejejo. Sprehode je najbolje opraviti zgodaj zjutraj ali po sončnem zahodu. Prekomerno dihanje lahko kaže na pregrevanje. Poskrbite, da psa prinesete v klimatiziran prostor ali ga ohladite s hladno vodo. 

[[image_3_article_65347]]

Pozimi, odvisno od pasme in velikosti, temperature pod 0oC lahko postanejo nevarne. Starejši psi se lahko prehladijo in celo doživijo ozebline, če so pogoji dovolj ekstremni. Vedno prinesite svoje živali v zaprt prostor med zmrzaljo. Med zimskimi meseci starejšemu psu zagotovite toplo posteljo v notranjih prostorih, stran od prepihov in v toplejših delih vašega doma.

8. Lajšanje tesnobe

Se vaš starejši kuža nenavadno prestraši ob nepoznanih ljudeh ali živalih? Morda postaja manj toleranten do dotika ali se nenehno oblizuje in zeha? Morda vam celo večkrat sledi po hiši, potrebuje stalni fizični stik ali hodi sem ter tja. Starejši psi se težje spopadajo s stresom kot njihovi mlajši vrstniki, posledično lahko trpijo za anksioznostjo ali postanejo živčni. Temu sledijo vedenjske spremembe, kot so povečana razdražljivost in večja občutljivost.

Po izključitvi morebitnih zdravstvenih vzrokov za anksioznost pri veterinarju lahko poskusite različne načine lajšanja stresa pri psu. Ko zapuščate hišo, pustite prižgan nežen glasbeni ali televizijski program, da utišate hrup, ki bi lahko sicer prestrašil vašega ljubljenčka, kot so avtomobili ali kosilnice.

[[image_2_article_65347]]

Če pa se tesnoba pojavi zaradi določenih dogodkov, kot je na primer nevihta, ustvarite varno okolje zanj in se posvetujte s svojim veterinarjem glede situacijskih zdravil. Delo na sprostitvenih vajah za spremembo vedenja lahko tudi pomaga. Skoraj vsi anksiozni psi imajo koristi od pozitivnega usposabljanja ter večje predvidljivosti in doslednosti v svoji rutini in interakcijah.

9. Bodite pozorni na kašelj

Če vaš starejši ljubljenček začne kašljati, to morda ni le preprost prehlad. Kašelj pri psih, še posebej po naporu, lahko kaže na srčno bolezen, bolezen pljuč ali kolaps sapnika, kar je stanje pri katerem se sesede sapnik. To se zgodi, ko hrustančni obroči, ki podpirajo sapnik, izgubijo svojo moč. Pri majhnih pasmah lahko sapnica celo izgubi svojo trdoto, kar lahko povzroči zamašitev dihalnih poti in otežuje dihanje psa.

Bodite pozorni na nenavaden suh kašelj, ki lahko zveni hripajoč, še posebej po aktivnosti ali pitju. Zelo pomembno je, da veterinar pregleda kašelj vašega starejšega psa, da se lahko začne zdravljenje. To lahko podaljša ali celo reši življenje vašega ljubljenčka.

10. Redni pregledi kože

Med staranjem je običajno, da se pri kosmatincih razvijejo izbokline, imenovane lipomi. Ti so v bistvu maščobni tumorji, ki jih lahko začutite tik pod kožo. Če pa je izboklina trda ali se ne premika, lahko to kaže na rakasto tkivo in zahteva operacijo. Čeprav je večina izboklin ne-rakavih, je vedno bolje, da jih pregleda veterinar in opravi ustrezno diagnozo.

Veterinar po navadi postavi nekaj vprašanj o izboklini, na primer ali se je ta nenadoma pojavila, ali se je oblika, barva ali velikost spremenila ali če se vaš pes v zanjem času drugače obnaša. Morda bo celo vzel vzorec celic iz izbokline s fino iglo in jih pogledal pod mikroskopom za dokončno diagnozo. 

Za vašega štirinožnega ljubljenčka je med staranjem seveda zraven zdravja izrednega pomena ljubezen, pozornost in potrditev, da je vaš kuža najbolj "priden" kuža od vseh.