Festival Borštnikovo srečanje, ki ga bo Mariborgostil v drugi polovici oktobra, bo za štiri dni daljši kot doslej, saj uvaja nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče. Tudi sicer novi umetniški direktor Aleš Novak napoveduje veliko pozornost razvoju novih občinstev, med drugim pa znova uvaja dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev.
“Festival Borštnikovo srečanje bom razvijal v mednarodno uveljavljeno festivalsko platformo, ki bo vključevala gledališke uprizoritve slovenskih in tujih producentov, strokovni program in refleksijo, aktivnosti za razvoj novih občinstev ter promocijo in popularizacijo gledališča,” je Novak, ki je položaj prevzel na začetku tega leta, ponovil na današnji novinarski konferenci v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Na ogled bo 30 gledaliških uprizorite
Skupno bo od 15. do 28. oktobra na ogled 30 gledaliških uprizoritev. Jedro 53. festivala ostaja izbor gledaliških predstav slovenskih producentov, ki se potegujejo za festivalske nagrade. Letošnji izbor, ki šteje deset naslovov, je opravila Zala Dobovšek. “Bistvene komponente tokratne selekcije uprizoritev so v vzpostavljanju močnega odnosa do štirih pomembnih gledaliških elementov: skupnosti/skupnega, časa, metodoloških raziskav in kritičnosti do aktualnega stanja sveta,” je pojasnila.
Po ogledu 84 uprizoritev pretekle gledališke sezone med drugim ugotavlja, da število uprizoritev pada, še posebej v nevladnem sektorju, “ki vsako leto bolj postaja alarmantno ogrožen”. Vsebinsko in estetsko sezona ni radikalno odstopala od prejšnjih, med drugim je izpostavila izjemen porast žanra pripovedovanja znotraj gledaliških praks, malo posluha za novejše dramske pisave mlajše generacije in eksperimentiranja. Med presežki pa je med drugim navedla mlada režiserja Nino Rajić Kranjac in Žigo Divjaka z “izjemno lucidno režijsko poetiko”.
Pomembno je povezovanje
V spremljevalnem programu, namenjenem predstavam, ki za slovensko gledališče v pretekli sezoni pomenijo pomemben dosežek na kateri koli ravni, je še sedem uprizoritev. V mednarodnem programu, ki ga je uvedla že prejšnja umetniška direktorica Alja Predan, pa bodo letos na ogled štiri predstave iz Italije, Hrvaške in Makedonije.
“Na ta način omogočamo pretočnost med slovenskim in evropskim kulturnim prostorom. Zdi se nam pomembno, da prihaja do povezovanja, mreženja, pretočnosti idej in ustvarjalcev ter da festival tudi preko mednarodnega programa dobi čvrsto mesto v širšem regionalnem mednarodnem prostoru,” je povedal Novak.
Po novem bodo na festivalu poleg ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) gostovale tudi predstave tujih gledaliških akademij, letos iz Švice, Rusije in Češke. Na ogled bodo v novem programskem sklopu Študentsko gledališče, ki bo poleg mednarodnega izbora študentskih produkcij nudil še delavnice tujih mentorjev. Nov je tudi programski sklop Mlado gledališče, posvečen usposabljanju pedagoških delavcev in gledaliških ustvarjalcev.
Pomembna novost je dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev
Oba sklopa sta usmerjena v razvoj novih občinstev. “Ena od temeljnih nalog, ki je pred nami, je povezana z izzivi zagotavljanja občinstva. Naša srčna želja je, da bi bile dvorane polne,” je dejal Novak.
Knjižne edicije, ki so v prejšnjih letih predstavljale izbor prevodov tujih dram, bodo po novem namenjene predstavitvi prejemnikov Borštnikovega prstana, letos bo to lanska dobitnica Saša Pavček. Pogovori o predstavah bodo odslej potekali po predstavah, še pred začetkom festivala pa pripravljajo tudi pogovore z nagrajenimi ustvarjalci, letos bosta gosta Saša Pavček in Primož Ekart.
Pomembna novost je dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev, v preteklosti imenovan dan igralca. Načrtujejo ga 24. oktobra s ciljem zbrati hkrati v Mariboru čim več igralcev, za katere med drugim pripravljajo strokovno razpravo o prenovi kulturnega modela. “Želimo, da je festival še tesneje povezan s slovenskim gledališkim prostorom,” je povedal Novak.
STA
