Društvo Hiša, Zavod Mars, Artmar in Narodni dom Maribor so organizatorji, ki so s skupnimi željami in cilji oživili Mariborske ulice, hiše, dvorišče in trga. Projekt so imenovali »Vilinsko mesto.« Katja Beck Kos, vodja programa Živa dvorišča – Društva Hiša je mnenja: »Uspeli smo skupnostno oživiti Maribor.« Lani so imeli za izvedbo projekta izredno malo časa in finančnih sredstev, a se je kljub temu odvil tako kot so si želeli. Letos se bodo načrtovanja »Vilinskega mesta 2014« lotili že v februarju in pričakujejo, da bo v aprilu osrednji načrt že pripravljen. Tako bodo imeli več časa za pridobitev sponzorjev in s tem več možnosti, za še boljšo izvedbo dogajanj.
V letu 2014 okrašen celi Maribor?
Katja Beck Kos, vodja programa živa dvorišča je povedala: »Želimo povezati čim več srednjih šol, fakultet in občanov mesta Maribor v samo prednovoletno dogajanje.« Predvidevajo povečanje obsega dogajanj in jih usmeriti tudi na Slovensko ulico, Vetrinjsko ulico, Poštno ulico in morda celo na Rotovški trg. Za to leto želijo okrasiti celi Maribor in tako bo vsak Mariborčan imel možnost sodelovati pri okrasitvi. »Meščani so dogodek preteklo leto dobro sprejeli in tako lahko naredimo še več na področju vključevanju aktivnega prebivalstva. Treba je graditi na kulturi.« dodaja Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvorca. Veliko priložnosti pa je neizkoriščenih in sicer predvsem pri turistični promociji. Ideje in ambicije so izredno velike in vsi organizatorji si želijo, da bodo jih lahko tudi letos uresničili.
Ljudje vedno bolj cenijo unikate in slovenske ustvarjalce
S strani Artmarja je v Vilinskem mestu sodelovalo več kot 100 ustvarjalcev. Vreme jim je kot trdijo, služilo odlično. Vsak dan so ustvarjalci povprečno 10 ur dnevno bili v središču dogajanja in zato je Artmar je med njimi izvedel anketo. Po rezultatih je najbolj pretočna lokacija bil Grajski trg, ki je najbolj obiskan in prodajan. Na Gosposki ulici je zanimanje za stojnice bilo izredno majhen, še slabše pa je bilo na Trgu Leona Štuklja. Zdenka Borak, vodja tržnice Artmarja je mnenja: »Treba se je potruditi, da pritegnemo turiste v Maribor.« in ugotavlja: »Miselnost ljudi se je premaknila, vedno več je tistih, ki cenijo in spoštujejo unikate slovenskih ustvarjalcev. S tem pa pripomoremo k razvoju in obstoju domače in umetnostne obrti.«
Stroški izvedbe programov znašali 33.000€
Programi Vilinski dvor, Ana Mrzla, Ana Plemenita in okraševanje Gosposke ulice so znašali okoli 33.000€. Od tega je Mestna občina Maribor zagotovila največ sredstev in sicer 29.250€, ki so bili iz proračuna za programe Vetrinjskega dvora ter za trajnostne programe EPK. Sponzorskih sredstev je bilo 500, okoli 3.500€ pa je prispeval Narodni dom Maribor iz lastnih prihodkov. Vsi organizatorji so mnenja, da so projekte pripravili z zelo minimalnimi stroški ter honorarji za vse sodelujoče in nastopajoče. Kar nekaj materiala so dobili od več kot 20 podjetij. »Ljub krizi družbena odgovornost podjetij še obstaja.«dodaja Marko Brumen iz Narodnega doma, producent Vetrinjskega dvorca . V tem letu je želja, dobiti še več sponzorjev in donatorjev, da bodo lahko še bolj oživili našo mesto.
Kultura