Vlasta Zorko je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Po mnenju Brede Kolar Sluga bi jo upravičeno lahko šteli za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je med redkimi profesionalno izobraženimi bila prva, ki se je na področju kiparstva tudi uveljavila.
Mestna kiparka, ki je usmerjala kulturno življenje v mestu
“V zavest Mariborčanov se je vtisnila na mnoge načine. Bila je profesorica na različnih šolah, aktivno je sodelovala v odborih ter usmerjala kulturno življenje v mestu. Najbolj viden je njen kiparski prispevek v javnem prostoru, saj podpisuje največ realizacij v mestu,” je dejala kustosinja razstave.
Ob tem je dodala, da je Vlasti Zorko, ki velja za neformalno “mestno kiparko“, po drugi plati uspelo z malimi plastikami, ki so običajno zaznamovale posebne in intimne trenutke lastnic in lastnikov, zapolniti tudi morda manj vidne, a bolj čustveno prežete prostore.
Prva predstavitev celovitega opusa njenih del
Kljub temu, da so njena dela v mestu dobro znana, celovite predstavitve njenega opusa še ni bilo. Tako obsežen opus, v katerem je več kot 50 njenih del v javnem prostoru, od tega kar 35 v Mariboru, vsaj 110 portretov ter več kot 1000 malih plastik, ki je nepretrgoma nastajal več kot 60 let, je namreč zelo težko predstaviti.
Kot je povedala strokovna sodelavka pri razstavi Marjeta Ciglenečki, zato upajo, da bodo tako z razstavo kot s katalogom vsaj za začetek orisali njegove značilnosti in ponudili nekaj iztočnic za nadaljnja raziskovanja.
Med fenomeni je takoj izpostavila dva – kiparki je uspel prodor v javni, pretežno moškim naklonjen prostor, hkrati pa se je umaknila v svoj prostor, kjer se je vseh šest desetletij posvetila izključno enemu motivu – upodobitvi žensk, kar je redko ne le v našem, temveč tudi svetovnem prostoru.
Prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in kiparka spomenika Rudolfa Maistra
Njen prvi stik z umetnostjo sega v zgodnja 50. leta, ko je obiskovala gimnazijski likovni krožek. Nato se je odločila za študij kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1959. Med drugim je učila na današnji drugi gimnaziji ter predavala plastično oblikovanje na mariborski pedagoški akademiji, od leta 1972 pa deluje kot svobodna umetnica. Mesto Maribor ji je lani podelilo Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.
Vlasta Zorko je med drugim izdelala portrete številnih slovenskih kulturnih in znanstvenih osebnosti, med drugim je njen spomenik generalu Rudolfu Maistru na Maistrovem trgu, kip Prežihovega Voranca na Gosposvetski ulici, stenski relief Svobodnega Pohorja na drugi gimnaziji in spomenik NOB v Lenartu.