V Umetnostni galeriji Maribor bodo v petek, 19. aprila, odprli retrospektivno razstavo domače fotografinje Zore Plešnar. Fotografinja se je Fotoklubu Maribor pridružila leta 1968 in dve leti pozneje sodelovala na omenjeni razstavi skupine, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V okolju fotografov, med katerimi so bili Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj, Janko Jelnikar, Branimir Jerneić in Stojan Kerbler, je že s svojim prvim ciklom uveljavila suveren avtorski izraz.
V tri desetletja trajajočem ustvarjanju je slovensko fotografijo obogatila s črno-belimi cikli, njene fotografske podobe so povzdignjene v nadrealno, prividno, imaginarno in sanjsko. Realni tukaj in zdaj njenih odsevov, oblakov, hribov ali mesta v nastajanju je univerzalen in brezčasen, v dotiku s sanjsko razsežnostjo, ki prosto prehaja med zunanjo podobo in notranjim doživljanjem.
V portretih izražena topla, komunikativna narava
Fotografinja se je ves čas posvečala tudi portretom, v katerih se je izrazila njena topla, komunikativna narava in naklonjenost do otrok. Prav cikel Otroštvo s svojo neposrednostjo in pristnostjo tako predstavlja vrh njene portretne fotografije.
Kot predmetna učiteljica je imela otroke rada in je z njimi očitno znala vzpostaviti pristen stik. Otroški svet namreč ni enoličen, pač pa predstavlja vso paleto otroškega doživljanja, od čudenja, nagajivosti, ustvarjanja in zatopljenosti v igro do mirne predanosti ob stiku z živaljo ali prijetnega ždenja v starševskem naročju. Vse te podobe se gledalca dotaknejo z neposrednostjo in živostjo.
V primerjavi z otroškimi portreti so portreti odraslih manj poglobljeni. Avtorica je pogosto pozornost posvetila portretirančevemu okolju ali njegovi dejavnosti, zanimanje za navadnega človeka pa je izrazila v portretih tovarniških delavk, ki povzemajo duh tedanjega časa.
