Velika pregledna razstava, ki je bila v Ljubljani postavljena lani, v UGM pa jo bodo odprli danes, v petek 23. avgusta, predstavlja umetnikov obsežen ustvarjalni opus, ki je po besedah kustosinje Lare Štrumej nastajal 60 let in imel več ustvarjalnih vrhov. “Želeli smo predstaviti ne le vrhunce ampak tudi avtorjeva zgodnja in poznejša dela,” je povedala na današnji novinarski konferenci v Mariboru.
Predstavljeni izbor sega od prvih fotografij domačinov s Ptujske Gore s konca 50 let prejšnjega stoletja in fotografij iz študijskega obdobja v Ljubljani, preko portretov s ptujskih ulic do izjemnih ciklov Haložani in Koline, s katerima je Kerbler utrdil prepoznaven osebni slog in si pridobil tudi mednarodno prepoznavnost.
Ljudje iz domačega kraja
Razstava se zaključuje s tovarniško fotografijo in ciklom Dvorišča, v katerem so Kerblerja pritegnile sledi časa na fasadah ptujskih hiš. “Že najzgodnejše fotografije razkrivajo fotografovo živo zanimanje za ljudi domačega kraja in dogajanje v njem… V jeseni svojega življenja pa je mojster fotografsko odkril kraje in prostore starodavnega mesta ob Dravi, ki jih je poznal že od svojih mladih nog, a so ga v njih naplastene sledi časa s svojo nemo zgovornostjo ustvarjalno pritegnile šele v zreli starosti,” je izpostavila kustosinja.
Pri postavitvi razstave je sodeloval tudi sam avtor, nekatere fotografije je v ta namen na novo razvil, nekatere so tokrat prvič dostopne javnosti. “Vsako takšno raziskovanje prinese kakšno novo spoznanje,” je povedal Kerbler. Dejaven je bil tudi pri pripravi razstave v Mariboru. “Fotografije spremljajo njegovi opisi, kako so nastale,” je pojasnila Andreja Borin iz UGM.
Na mariborski postavitvi tudi posebnost
Posebnost mariborske postavitve je izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, nalepljenih na iverno ploščo, ki jih je Kerbler pred dvema letoma podaril UGM. Gre za posnetke iz različnih obdobij, večinoma so nastali v 70. letih preteklega stoletja, ko je bil Kerbler član fotografske skupine Mariborski krog, ki je s prvo razstavo leta 1971 v Razstavnem salonu Rotovž močno odmevala v slovenskem in tedanjem jugoslovanskem prostoru. “Z izjemno donacijo teh unikatnih fotografij je Stojan Kerbler pomembno obogatil fotografsko zbirko UGM,” je povedala Andreja Borin.
Kerbler izstopa z drugačnostjo
Kerbler, rojen leta 1938 na Ptujski Gori, je bil od leta 1965, ko je diplomiral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, do leta 2000, ko se je upokojil, zaposlen kot energetik v Tovarni aluminija v Kidričevem. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1953 v Fotoklubu Ptuj, od leta 1965 je bil član Fotokluba Maribor.
Kerbler je po navedbah UGM izstopal prav s svojo drugačnostjo. Leta 1969 je bil prvič razglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji in leta 1970 v Jugoslaviji, nakar je ta prestižni naslov uspel obdržati ducat let.
“Zanima me fotografija nasploh. Rad rečem, da se borim za klasično fotografijo, ki je lahko močno izpovedno sredstvo, a gre vedno bolj v abstrakcijo. Poleg tega danes že vsak fotografira, celo s telefonom, takšne fotografije se redno objavljajo, zato je danes problem ugotoviti, kaj je umetnost, kaj je kakovostno narejeno, kaj je originalno,” je povedal Kerbler.
Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije in še posebej zaslužen za raziskave opusa Frana Krašovca. Danes živi in dela na Ptuju in na Ptujski Gori. V UGM bo razstava njegovih del na ogled do začetka novembra.