28-letna Mariborčanka Melisa Ćehić je diplomirana inženirka medijskih komunikacij. Fotografija je postala del njenega življenja že pri treh letih, ko je kot majhen otrok našla očetov fotoaparat in porabila celoten film za fotografiranje postavljenih igrač. Svojo pot je utrdila v času izobrazbe in tako pridobila znanje o osnovi fotografije. Zaljubila se je v koncertno fotografijo. In prav na koncertih ujete trenutke bo predstavila na svoji prvi razstavi, ki bo na ogled v Kulturnem inkubaturju.
“Končala sem srednjo šolo, smer medijskih tehnik. Nato sem se želela sem se vpisati na Tretjo gimnazijo, moja želja je bila študirati novinarstvo, ampak žal nisem bila sprejeta. Potem se se odločila za študij medijskih komunikacij na FERI-ju, zdaj pišem magistrsko nalogo,” o sebi govori Melisa.
Prvi koncert v Pekarni
Njeni starši so že od malega vedeli, da se bo ukvarjala s fotografijo, saj je že pri treh letih našla očetov fotoaparat in porabila celoten film. “Fotografila sem svoje igrače in starši so takoj dobili občutek, ko so fotografije videli, da bom v teh vodah. Od takrat dalje sem imela nonstop fotoaparat v rokah. Nekaj časa sem potem prekinila s tem, ko pa sem se vpisala na srednjo šolo, se je zbudil spet ta notranji občutek. Nekje osem let nazaj sem si nabavila celotno fotografsko opremo, ker smo imeli na fakulteti en projekt in sem se odločila, da bi delala v tej smeri, ker me to zanima. In sem šla, prvič, fotografiral koncert v Pekarno. Bili so navdušeni nad mano in potem se je začelo, koncert na koncert. Zdaj delam ogromno na Metelkovi v Ljubljani.”
Zakaj koncertna fotografija? “Ker mi da največ tega adrenalina. Ujeti moraš trenutek, ki je samo enkrat na odru. Nimaš nobenega nadzora, niti nad lučjo niti nad ljudmi. Ničesar nimaš. To je ta adrenalin, ki mi je zelo všeč. Zaljubila sem se v to, v ta trenutek, in ko vidiš, da ljudje to cenijo, ti dajo občutek, da še naprej vztrajaš. Svoje delo sem poimenovala Ujeti alter, ker večinoma fotografiram alternativno zvrst glasbe. Zame ima ta glasba največ energije. Sem fotografirala tudi druge zvrsti glasbe, ampak mi ta najbolj leži. Tudi sama poslušam to glasbo in vem, kdaj, kje in kako se bo zgodilo.”
Velik izziv
Razstava je zanjo kar velik izziv, ker fotografira že veliko časa in je bilo izbrati 21 fotografij, ki bodo razstavljene, izredno težko. “Izbrala sem tiste, ki so meni izstopale. Fotografije so stare največ tri leta. Izbrala sem pa tiste, ki imajo res neko energijo in so iz različnih klubov.”
Njena želja je, da bi nekoč učila na tem področju. “Ko imaš izkušnje, ko vidiš vse to in veš, kaj moraš ujeti, imaš boljšo predstavo in učencu lažje poveš določene stvari. Dobra fotografija je tista, ki ujame energijo celotnega dogajanja; od publike do nastopajočega.”