Naslov Ljudje iz Maribora je hkrati poveden in nekoliko zavajajoč. Bralec bi utegnil pričakovati, da zbirka prinaša zgodbe slavnih in slavljenih avtorjevih someščanov. Kar je zgolj delno res, so zapisali pri založbi. Kot je za STA povedal Partljič, ne gre za biografske novele. Poleg tega je v knjigi pisal izključno o ljudeh, ki so danes že pokojni.
Partljičeva hoja na pobreško pokopališče dobila del v knjigi
Knjiga je zbirka novel, v kateri kot glavni liki nastopajo nekateri resnični prepoznavni mariborski ekscentriki, njihova življenjska zgodba pa je tako ali drugače našla pot do Partljiča (kar je včasih celo enako zanimivo kot zgodbe o njih samih).
Prva novela ima naslov Maribor in moja hoja na Pobrežje. Kot je pojasnil, je na Pobrežju pokopališče, kjer mu je neki prijatelj, ki je vzdrževal tri grobove, eno grobno parcelo poklonil. Ko jo je šel pogledat, je ob grobu Herte Haas videl napis “Počivaj v miru” in pa dve letnici. Pomislil je, kako malo je ostalo od neke zgodovinske drame, saj se po njegovih besedah med dvema letnicama včasih skriva dramatično življenje.
Od Pobreškega Prezidenta, o katerem je Partljiču po dolgotrajnem raziskovanju na koncu življenjsko zgodbo povedal kar sam »prezidentov« sin, prek Kneginje (Elizabete Obolenske), Rusinje, ki je v Mariboru Nemcem vodila knjižnico, do Lokalpratriota, ki je Maribor nosil v srcu, ne pa v denarnici, nas Partljič v svojem tekočem, zgodbarskem slogu pelje od človeka do človeka in s svojim literarnim prijemom dokazuje, da je tako rekoč vsaka življenjska zgodba lahko tudi prvovrstna literarna štorija. Hvalnica Mariborčanom!
