Predstava je nastala po motivih istoimenske italijanske filmske uspešnice, režirala in napisala jo je hrvaška režiserka Tamara Damjanović. Igralsko zasedbo sestavljajo Tomo Tomšič, Maša Žilavec, Gorazd Žilavec, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Ana Urbanc in Matevž Biber.
Študija odnosov v modernem svetu pametnih telefonov
Odrska postavitev se ukvarja z zelo aktualno tematiko, kako pametni telefoni oziroma nenehna dosegljivost in svet neštetih možnosti vplivajo na medčloveške odnose. Štirje dolgoletni prijatelji in njihove izbranke se družijo na terasi in opazujejo lunin mrk. Večer sprva poteka v simpatičnem prijateljskem vzdušju, a tema kmalu nanese na informacije, ki jih skrivajo mobilni telefoni in družba se junaško odloči, da ne tajijo nobenih skrivnosti. Odločijo se, da bo vsak delil vsebino klicev in sporočil z vsemi zbranimi, kar kmalu poruši lahkotnost druženja. Režiserka Tamara Damjanović je pred premiero povedala: »Čutila sem, da v italijanski različici izvorni material ponuja šarmantno zgodbo, ki je sama po sebi zelo dosledna in stabilna, a ima za moj okus potencial spregovoriti še o skrivni in temni plati človeške narave na ostrejši način, ker na koncu lahko v človeški duši najdemo številne temačnosti. Odkleniti svoje skrivnosti pomeni predvsem globoko intimno, neprijetno soočiti se s samim seboj. Morda nas je tako strah tistega, kar bi pri tem našli, da točno zato pred drugimi zanikamo obstoj teh skrivnosti.«
So to res vaši prijatelji ali so popolni tujci?
Popolni tujci odpirajo pomembna vprašanja o intimi in se ukvarjajo z intrigantnimi skrivnostmi. Tudi sodelujoči igralci so mnenja, da je današnja družba obsedena z lažnim prezentiranjem lastne sreče. Matevž Biber razmišlja, da ima vsak v svojem telefonu nešteto stikov in prijateljev na Facebooku, a poraja se vprašanje: »So to res vaši prijatelji ali so popolni tujci?« Kot družba nismo več sposobni pokazati bolečine ali priznati svojih napak. Mateja Pucko o tem pravi, da si s pametnimi telefoni nadevamo maske, ki skrijejo našo resnično naravo: »Danes moramo biti vsi kot iz filmskega plakata. Če rečeš, da nisi dobro, si stigmatiziran.« Sodelujoča ekipa je bila fascinirana nad raziskovanjem vse bolj spremenjene človeške narave, kjer se več ne zavedamo, da življenje ni vedno odlično in da se je za dobre trenutke potrebno boriti.
