Brezmadežna / Immaculata po romanu Colma Tóibína Marijin testament – prva uprizoritev nove sezone v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor – bo premierno uprizorjena nocoj, 23. septembra 2016, v Stari dvorani. Igra Nataša Matjašec Rošker. Dramatizacijo in priredbo podpisujeta Livija Pandur in Tomaž Pandur, prevod in dramaturgijo Livija Pandur.

 Uprizoritev po Tomaževi gledališki viziji oblikuje Livija Pandur s sodelavci

Eden najuglednejših sodobnih irskih pisateljev Colm Tóibín je z romanom Marijin testament (2012) – v prevodu Jureta Potokarja je letos izšel pri založbi Modrijan – humaniziral  Kristusovo mater in ji končno podelil lastni glas. V Drami SNG Maribor so načrtovali, da bo predstava v priredbi in režiji Tomaža Pandurja otvorila novo sezono. Usoda je prezgodaj sklenila režiserjevo življenjsko pot, tako uprizoritev po Tomaževi gledališki viziji oblikuje Livija Pandur s sodelavci.

Oktobra ob uprizoritvi tudi okrogla miza

»Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli. Vstopamo v njen opustošeni vrt, kjer se nikoli več ne bo igral noben otrok. V razpokah tega besedila, v njenem miselnem prostoru slutimo plasti, ki so preživele čas in predstavljajo ontološki praspomin, njena resnica pa ostaja uganka. Ostaja nerazumljena, sama, drugačna, božanska in smrtna. A postala je heroina, ikona, idol. Ena tistih žensk, ki nenehno inspirirajo umetnost,« je za gledališki list zapisala Livija Pandur.

Ob uprizoritvi Brezmadežna bo Drama SNG Maribor v petek, 7. oktobra 2016, v Stari dvorani SNG Maribor pripravila Okroglo mizo o liku Marije med mitom, umetnostjo in zgodovino, na kateri bodo spregovorili sociologa dr. Darja Zaviršek in dr. Miran Lavrič, umetnostna zgodovinarja dr. Lev Menaše in dr. Janez Balažic ter teolog dr. Ivan Štuhec.