Mojca Kasjak, po formalni izobrazbi profesorica geografije in sociologije, je kot plesalka zaključila specializacijo na London Contemporary Dance School v Veliki Britaniji in pridobila certifikat za koreografijo in ples. Kot samostojna ustvarjalka na področju kulture je avtorica mnogih avtorskih projektov in predstav ter dobitnica posameznih nagrad. Leta 2007 je v Mariboru vzpostavila mednarodni festival Platforma sodobnega plesa, kjer je umetniška in programska vodja, leta 2017 pa ustanovila Zavod MOJa KreacijA, zavod za sodobno plesno umetnost, kreativnost in umetnost bivanja, kjer je umetniška vodja in direktorica. Trenutno končuje magistrski študij umetnostne terapije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kdaj ste se začeli ukvarjati s plesom in kaj je bil tisti moment, ki je bil usoden za to, da ste na tem področju ostali? 

“S plesom se ukvarjam že od malih nog. Že kot mala deklica sem se rada vrtela in gibala, pela in plesala. Baletni vrtec pri Ediju Dežmanu je bil moj prvi poskus izobraževanja v plesu, na OŠ Prežihovega Voranca pa sem v 1. razredu ustanovila plesno skupino. Plesale smo na šolskih in mariborskih prireditvah, pa tudi izven Slovenije. Spomnim se, da sem s svojim avtorskim plesom Ptica miru sodelovala pri odprtju počitniškega doma Zveze prijateljev mladine v Poreču. Plesala sem tudi pri plesni skupini Magra, v plesnem teatru Aldea in že od 18 leta poučevala ples. Odločilni trenutek, da sem v plesu ostala in se odločila za profesionalno pot, je bila štipendija Ministrstva za kulturo za specializacijo na London Contemporary Dance School in pridobitev statusa samozaposlene v kulturi s pravico do plačila prispevkov. Da pa še vedno vztrajam že 22 let v tem poklicu, pa je povod moja vztrajnost in predanost sodobni plesni umetnosti.”

Plesna skupina OŠ Prežihovega Voranca

Dolga leta ste bili gonilna sila mariborske Plesne izbe. Kaj vsem vam je dala, kako se spominjate tega obdobja?

“Ja, res je. Leta 1994, ko se je Plesna izba ustanovila, pred 29 leti sem bila zraven na pobudo ustanoviteljice Minke Veselič Kološa. Leta 2005 sem postala predsednica in vodja odrske produkcije kot plesna pedagoginja pa sem poučevala že v programu Plesnega centra od leta 1989, ki smo ga takrat izvajali na Partizanski cesti nad dvorano Union, kjer smo imeli dve veliki plesni dvorani. V času mojega predsednikovanja je Plesna izba Maribor prejela nagrado MOM za posebne dosežke in delovanje (2008). Leta 2010 pa sem prejela Nagrado Zveze Kulturnih Društev za društveno dejavnost za uspešno vodenje Plesne izbe Maribor. Sodelovali smo v EU projektih, bili v številnih nacionalnih mrežah (Mreža za sodobni ples), res smo premagovali izzive in bili dobra ekipa v jedru. Po selitvi v druge prostore in kasneje z menjavo vodstva, pa so se prioritete delovanja društva spremenile.”

Skupina Magra na Trgu svobode

Potem ste stopili na samostojno pot, ustanovili ste zavod MOJa KreacijA. Kaj je bil tisti prelomen trenutek?

“Leta 2017 se je zgodil notranji klic in želja, da želim razvijati profesionalni in strokovni odnos do sodobne plesne umetnosti ter da želim pri svojem delu biti spoštovana, zato sem ustanovila zavod za sodobno plesno umetnost, kreativnost in umetnost bivanja. V petih letih smo pridobili status zavoda v javnem interesu na področju kulture. Smo producent Platforme sodobnega plesa, izvajamo strokovne seminarje, plesne delavnice in delavnice za umetnost bivanja ter programe za boljšo kvaliteto življenja. Skozi ustvarjalno umetnost razvijamo umetniške kreacije, produciramo plesne predstave in razvijamo tudi terapevtske pristope z umetnostjo. Imeli smo že nekaj uspešnih premier in gostovanj tudi na področju kulturno umetnostne vzgoje.”

Ste vodja festivala Platforma, ki se je letos 17. uspešno zaključil. Tema je bila narava. Kakšen koncept ste torej letos ubrali? Zapisali ste, da je narava umetniški vir. 

“Platforma sodobnega plesa je mednarodni festival, ki je bil vzpostavljen z namenom, da imajo umetniki možnost predstavitve, da je to platforma, kjer se združujejo tako domači kot tuji ustvarjalci. Z letošnjim konceptom Nazaj k naravi smo želeli prikazati idejo narave, ki jo lahko koristimo v pomenu izvornosti in avtentičnosti. S pomočjo subtilnega pristopa in performativnosti, ki zmeraj išče nove formate smo ozaveščali o pomenu narave kot tudi o spektru ekoloških tem in našega odnosa do narave. Bila je krasna edicija, občinstvo je bilo zelo zadovoljno tako s predstavami kot tudi z izkustvenimi dogodki. Prva dva razprodana dogodka sta bila umetnostno-terapevtski sprehod Narava umetnost zdravje: spoznajte terapevtsko moč ustvarjanja v naravnem okolju – izkustven dogodek, ki smo ga izvajale članice Slovensko umetnostno terapevtskega združenja (SZUT) in Večer modre lune, kjer smo imeli senzorično doživetje dišavnega vrta, plesno delavnico v naravi z Mario Keck in obred s Patricijo Roj. Vse to je bil hkrati zaključek festivala na Turistični kmetiji Žunko, ki je bil poleg plesnih predstav in odrskega dogajanja, odlično izpeljan in obiskan. Kar je dober primer, da si ljudje želijo tovrstnih vsebin.”

Kakšni so pogoji za delovanje sodobnega plesalca v Mariboru? Se situacija kaj izboljšuje?

“Žal ne. Sodobni plesalec oziroma performer ne preživi v Mariboru. Ker ni pogojev. V Ljubljani je količina izvedbenih dogodkov skupaj s premierami zelo številčna. Veliko je ponudbe. Maribor prednjači s številom plesnih šol, društev, klubov … teh je kar 24. Kar je odlično, na nek način. Kadar pa govorimo o sodobni plesni umetnosti, je število odrskih produkcij zanemarljivo. Zato pa ima Platforma sodobnega plesa pomembno mesto v kulturni ponudbi. V času festivala omogočamo tudi lokalnim umetnikom, da se predstavijo. Letos so to bile: referenčna umetnica Anja Bornšek, April Veselko in mlade plesalke ŠIK KOLEKTIVA, ki so v času festivala predstavljale delo v nastajanju in navdušile občinstvo, zdaj v nedeljo, 24. septembra, ob 19.00 pa bodo v Lutkovnem gledališču Maribor imele premiero plesne predstave Okamenela.”

Ste še dejavni v kulturno-političnih vodah?

“Ne. V obdobju med 2013 in 2014 sem bila samostojna mestna svetnica MOM, kjer sem si prizadevala za boljšo kulturno politiko na področju sodelovanja nevladnega in javnega sektorja. Nič je ne pogrešam. Zdaj mi je spet prioriteta poučevanje. Zadnji dve leti sem kombinirano zaposlena, med drugim sem tudi učiteljica sodobnega plesa v Glasbeni šoli Laško-Radeče, enota Laško, Oddelek za sodobni ples, kjer učim osem skupin oziroma 90 otrok.”

Plesa pa se lotevate tudi kot terapije, z njim pomagate tudi izboljšati odnose v kolektivih ter povečati storilnost. Kako se tega lotevate in kakšni so odzivi?

“Ja, res je. Delam individualno ali v skupini. Trenutno zaključujem magistrski študij umetnostne terapije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in sem imela že nekaj umetnostno terapevtskih delavnic. Lansko leto sem skupaj s Colinom Blackom izvajala delavnice pomoči z umetnostjo v Zavodu Cirius v Kamniku, kjer sem delala s skupino mladostnikov s posebnimi potrebami plesno gibalno in dramsko terapijo. Leta 2021 pa smo v okviru projekta Center za kreativnost izvajali PAKT- Poslovno Art Kreativno Terapijo, kjer smo s skupino izvajalk pod mojim vodstvom vzpostavljale novo obliko team buildinga za podjetja. Ker je bil projekt financiran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo po ocenah strokovne komisije razvile odličen projekt, ki presega klasični ‘team building’ ali ‘coaching’, saj vzpostavlja nove, inovativne pristope razmišljanja in (so)delovanja v podjetniškem okolju. Najbolj uspešne smo bile, ko smo izvajale delavnice za pedagoške in kulturne delavce, medtem ko je bilo v podjetja nekoliko težje vstopit. Še zmeraj iščejo klasične oblike teambuildinga s športnimi in zabavnimi vsebinami. Pri nas pa gre za sprostitvene vsebine in večje transformacije, ki se zgodijo skozi gibanje na individualnem kot tudi kolektivnem nivoju. S pomočjo ozaveščenega gibanja, sprostitve in vodene samorefleksije se s strokovnimi metodami zgodijo nove nevronske povezave, globoka spoznanja in notranji uvidi. Na ta način gre za uglaševanja posameznikov in kolektiva v celoti. Telo si vse zapomni. Problem je, da mnogi ne znajo poslušati svojega telesa in svojih lastnih občutkov. Zaznavanje, subtilnost, čutnost in čuječnost so zelo pomembne vsebine. In poznati svoje telo, je dragoceno. Delam pa tudi individualne terapije (v živo in online), ki so veliko bolj specifične ter dolgoročno naravnane. Uporabniki so zelo zadovoljni, saj velikokrat pridobijo nove zorne kote in vzpostavijo stik s seboj, kar me osrečuje in izpopolnjuje.”