Letošnji nominiranci za Rožančevo nagrado so Jure Gantar za Esej o komediji, Tomaž Grušovnik za knjigo Midva ne bova rešila sveta, Irena Štaudohar za knjigo Fižolozofija, Goran Vojnović za delo Zbiralec strahov in Uroš Zupan za knjigo Znamenja v kroženju. Nagrajenca bodo razglasili 30. septembra v Cankarjevem domu.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Kulturnega društva Marjan Rožanc Edvard Kovač, je letošnja Rožančeva nagrada nekaj posebnega, ne le, ker obeležujejo 30-letnico nagrade, ampak tudi, ker bodo prvič podelili častno nagrado, ki jo prejme Manca Košir.

Upravni odbor društva Marjan Rožanc častno nagrado Manci Košir podeljuje za tridesetletno delo pri organizaciji podelitev Rožančeve nagrade, pri delu v odboru društva in v žiriji, še posebej pa za njenih sedem knjig pisemskih esejev, ki predstavljajo posebno zvrst esejistike in dopisovanja z izjemnimi posamezniki, so zapisali v društvu Marjana Rožanca.

Letošnje nominirane knjige so si letos zelo različne

Predsednica žirije Ifigenija Simonović je o letošnjih nominirancih povedala, da so nominirane knjige “običajno bodisi bolj na politični bodisi bolj na kulturni strani”, letos pa so za Rožančevo nagrado nominirane knjige, ki so si med seboj zelo različne.

O Gantarjevih Esejih o komediji (MGL) je žirija med drugim v obrazložitvi zapisala, da znova dokazujejo, da je komedija hudo resna dramska zvrst, čeprav teoretsko in kritiško pogosto zapostavljena, če ne celo omalovaževana. Večina esejev je bila sicer napisana za gledališke liste ob postavitvah posameznih iger na slovenskih odrih, a povezani v knjigo tvorijo celoto s poudarki iz zgodovine evropske komedije od antike do sodobnosti.

Grušovnikova knjiga Midva ne bova rešila sveta (Mladinska knjiga) nosi podnaslov Eseji o teoriji zarot. Teorije zarot so postale kvas vsakdanjega premišljevanja. Vzhajajo in vztrajajo. “Uporaba družbenih omrežij nenehno raste in mutira,” pravi avtor. Kdaj pa katero raznese, a se takoj porodi nova. Lahko nam pomaga prti do odgovorov, ali pa nas pahne v negotovost. Grušovnik postavlja vprašanja, ki bi se jim radi izognili, nanje pa odgovarja tako, da ne moremo zamižati pred resnico, je zapisala žirija.

Zbirka esejev Fižolozofija (Mladinska knjiga) Irene Štaudohar je podnaslovljena Čudeži vrtnarjenja. Žirija jo je opisala kot redek primer kulturološkega naravopisja v slovenščini. Ne le, da je sleherna beseda skrbno izbrana in položena na edino pravo mesto, za to hibridno knjigo, ki je deloma tudi priročnik, je bilo treba na trenutke iznajti povsem nov jezik, kar pa je eden največjih dosežkov katere koli literature, še piše v utemeljitvi nominacije.

O Vojnovićevi knjigi Zbiralec strahov (Goga) je žirija med drugim zapisala, da avtorja poznamo po nostalgiji, ki jo v tej zbirki pojasni. Ne gre za nostalgijo za minulimi časi, kot jo goji njegov oče, temveč za nostalgijo za izgubljenimi prostori. Jugoslavija ni propadla država, temveč so cvetoči prostori kulture, filma, skupnega jezika, nogometa in košarke… Pisateljeva vprašanja so zelo osebna, a imajo ključ do našega srca in zavedanja: ustvari nas svet, v katerem živimo.

O knjigi Znamenja v kroženju (LUD Literatura) pa žirija zapisala, da je zbirka esejev o osebno formativnih znamenjih ob srečevanju s 15 slovenskimi pesniki, eden od njih je odkrito samorefleksivni pesnik sam, Zupanova pesniška avtobiografija, pesnikov “osebni zemljevid” slovenske poezije in fenomena poezije “kot enega redkih rezervoarjev, ki ohranjajo človečnost”.

Člani žirije so poleg Ifigenije Simonović še Nada Šumi, Vlado Motnikar, Manca Košir in Žiga Valetič.

Nagrajenca bodo razglasili 30. septembra v Cankarjevem domu, podelitev nagrade za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, pa bo 1. oktobra na Trubarjevi domačiji v Rašici. Kulturno društvo Marjan Rožanc v sklopu podelitve 30. Rožančeve nagrade 27. septembra vabi še na srečanje ob hiši Marjana Rožanca v Volčjem Gradu ter pogovor z avtorji nominiranih knjig.

STA