Slamovska poezija je v tujini precej priljubljena oblika umetniškega izražanja, ki se pojavlja na odrih, kjer se slam v živo izvaja pred publiko, sicer pa je priljubljena tudi oblika dvoboja v recitiranju. Začetki tovrstnega pesniškega izražanja segajo v osemdeseta leta v Chicago, v Mariboru pa smo se s slam poezijo seznanili leta 2016 na delavnici slam poezije Slamoreznica, ki je bila tudi povod za kasnejši nastanek danes uveljavljene mariborske pesniške ekipe Slam zverine. Pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor) redno ustvarjajo in mesečno organizirajo slam večere, med katerimi je tudi aktualen predizbor za najboljšega slamerja.
Na finale deset pesnikov in pesnic
Sobotni dogodek je potekal v dvorani Vetrinjskega dvora v obliki tekmovanja, na katerem so se pesniki in pesnice so se pomerili v treh tekmovalnih krogih. Nastopajoči so brez uporabe kostumov in rekvizitov predstavljali svoje avtorske pesmi, njihovo interpretacijo pa je ocenjevalo občinstvo in žirantje, med njimi pesnik in literarni kritik ter Vitez poezije 2019 Denis Škofič, pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen ter Blendor Sefaj, igralec, improvizator, stand-up komik in zmagovalec prvega slam večera Ožuljeni jezik v Mariboru.
Ocenjevalce sta s svojimi rimami najbolj navdušila Mariborčana Matic Ačko in April Veselko, ki sta se pridružila skupini finalistov iz Ptuja, Kamnika ter Kranja.
Ocenjevalce sta s svojimi rimami najbolj navdušila Mariborčana Matic Ačko in April Veselko, ki sta se pridružila skupini finalistov iz Ptuja, Kamnika ter Kranja. Zadnji predizbor bo potekal v Ljubljani, nato pa se bo bodo pesniški virtuozi pomerili 24. oktobra na petem slovenskem nacionalnem prvenstvu v poeziji, ki bo potekalo na Ptuju v organizaciji Slamurajev in SiSlama ⎼ neformalne mreže za razvoj in promocijo slam poezije.
Najboljše rime pa niso vedno nagrajene, saj so na sobotnem dogodku svoja odličja dočakali tudi avtorji najbolj kislih rim v oglaševalskem svetu, saj si s tovrstnim kritičnim pristopom organizatorji prizadevajo opozoriti javnost, da je poezija v oglaševalski industriji nemalokrat le precenjeno sredstvo seksizma ali šovinizma.
