Kako posneti verodostojen »cukrček« za ušesa

Sebastijana Duha lahko že doslej poznate po marsičem. Dovolj dolgo je okrog. Skladatelj, producent, pianist. Počne marsikaj. Pravi, da mu dela nikdar ne zmanjka. Pa naj bodo pop komadi ali filmska glasba. In zdaj, po novem, še radijski jingli.

Duh je bil namreč izbran na razpisu RTV Slovenija za novo zvočno podobo informativnih programov Radia Slovenija. Pri čemer, mimogrede, izkušenj z radijskimi jingli pravzaprav ni imel.

Kratka, učinkovita frazica

Kako ste sami razumeli, kaj je »prava« radijska zvočna podoba in kaj jingle?

Jingle je nekaj, kar mora biti prepoznavno vsakemu. Ker je praviloma precej zgoščen, saj nihče nima več ravno veliko časa, moraš narediti nekaj, kar bo jasno prepoznavno. Zato sem hotel posneti, kakor temu pravimo, ‘ear candy’, neke vrste ‘cukrček za ušesa’. Kratka frazica, ki mora biti učinkovita.

Sprašujem zato, ker, kakor pravite, doslej niste imeli veliko izkušenj s snemanjem radijske zvočne podobe in jinglov, kako ste se potem lotili prijave na razpis?

Ko sem naletel na razpis, sem opravil domačo nalogo in preposlušal številne jingle. Poslušaš marsikaj, najprej predhodno zvočno podobo, nato pa še raznoliko zvočno podobo zlasti v Evropi.

Ker sem doslej skladal glasbo že za vsaj kakšnih 300 oglasov, sem približno vedel, kaj se išče. Gre za, kot se temu reče, ‘sound branding’, torej zvočno znamčenje.

Ker sem doslej skladal glasbo že za vsaj kakšnih 300 oglasov, sem približno vedel, kaj se išče. Gre za, kot se temu reče, ‘sound branding’, torej zvočno znamčenje.

Da ni »našopano«

Deset let je minilo od zadnje zvočne prenove na Radiu Slovenija, nekateri motivi so bili še starejši. Kako doseči prepozavnost, ko se obenem tako očitno posega v »ustaljena ušesa«?

Prepoznavnost se predvsem pridobi z večkratnim poslušanjem, največ res pripomore količina predvajanj. Obenem je bil morda še večji izziv, kako doseči mehkejšo tranzicijo. Všeč mi je, kako je bilo napisano besedilo razpisa: hoteli so, da je zvočna podoba še vedno na nek način tradicionalna in obenem opisuje verodostojnost. Povedano preprosto, da ni ‘našopano’. Vedel sem, da mora vsebovati ‘nalezljivost’ in svežino. Zvok se z leti namreč spreminja.

Spreminja? Skozi desetletja gotovo, sploh če bi zavili par desetletij nazaj, ampak tudi v zadnjem desetletju? Se je od 2011 toliko spremenilo?

Tudi. Dodal sem elektroniko, hkrati sem podobo zasnoval tako, da je bila kasneje lahko posneta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Vsa godala je namreč posnel orkester, kar je krasno. Saj vemo, godala bodo vedno fenomenalna, ker ponudijo občutek brezčasja. Pomaga pa, se mi zdi, da je tema melodična in modularna, saj lahko deluje skozi različne programe informativnega programa.

Služiti določenemu namenu

Spomnim se, kako je Brian Eno razlagal, da ga je za Windows 95 nagovorila agencija in nametala cel kup pridevnikov, kakšen da naj bo zvok ob zagonu Oken, šele na dnu pa je bilo po dolgem tekstu pripisano, da naj bo glasba dolga zgolj 3,25 sekunde. So bile tudi tukaj podobne omejitve?

Ne, vsaj ne tako specifične. Želeli so največ petminutno skladbo, da se lahko v njej izkaže, koliko zanimivih elementov premore. Tudi skladba, ki je nato uspela na razpisu, je služila le kot osnova. Potem jo namreč skozi pogovore in sodelovanje razrežeš za različne programe: tu rabijo pet sekund, tam tri, zato smo izseke preposlušali in se skupaj odločili. Prilagodiš se.

Je pa zdaj drugače v informativnih oddajah na Radiu Slovenija drugače to, da zvočna podoba ni le jingle, ampak ostane v ozadju napovednikov in se ponovi tudi v oddajah samih. No, saj takšna praksa je tudi v tujini.

Odločili so se, da glasba res dalje teče. Raziskali so, kolikor vem, nove formate. Tudi sam sem preposlušal nasploh evropsko prakso, ker me je zanimalo, kaj tam počnejo. Mnogo stvari iz celotne Evrope mi je bilo všeč.

Za ustvarjalca je pa vse to zelo zanimivo, ker greš iz varne cone ustvarjanja. Delaš glasbo, ki je sicer sekundarnega pomena, mora pa vseeno služiti točno določenemu namenu.

Za ustvarjalca je pa vse to zelo zanimivo, ker greš iz varne cone ustvarjanja. Delaš glasbo, ki je sicer sekundarnega pomena, mora pa vseeno služiti točno določenemu namenu.

Enkrat v ospredju, drugič v ozadju

Kakšna je razlika v primerjavi z glasbo Bilbi ali Papir, kjer ste tudi sodelovali?

Pri pop komadu hočeš, da je tvoja ideja v ospredju. Pri radijski zvočni podobi pa je povsem drugače, ‘ti’ moraš biti precej bolj v ozadju.

Pa zdaj najbrž že veste, kaj je dober jingle?

Jingle vidim predvsem kot zvočni logotip. Kot identifikacijo programa. Dober jingle je ta, ki je zapomnljiv in s tehničnega stališča dobro sproduciran. Svež.

Zato tudi malo več zvočnega utripanja?

Hotel sem zvočno utripanje, čeprav tega ni bilo v osnovnem razpisu, vseeno je fajn, če je znotraj tega, kar je na voljo, vzdušje kreativno. Kukavico sem želel nadomestiti kot odštevanje.

In še to… Najbrž je za radijsko podobo bolj primeren dur kot mol, ne? Kaj pa izbor registra, lestvic, tonalitete?

Veste, ezoterični miti so, kako tonaliteta zveni in kakšno počutje rodi (smeh). Ko gre za lestvice in lego… To je tako, kot da bi določil, katere črke so boljše za poezijo. Kar se tiče pa dura ali mola? Pogosto so že novice same dovolj žalostne, zato je dobro, če je uvod v novice bolj svetel.

Sebastijan Duh je študiral Jazz klavir in kompozicijo na Bruckner Privatuniversität für Musik, Schauspiel und Tanz. Kot skladatelj je aktiven na številnih področjih, predvsem pri komponiranju glasbe za film in gledališče, pa tudi za številna avdiovizualna dela. Njegovo glasbo lahko slišite v številnih igranih filmih (Gajin svet, Prebujanja, Dva ena …), dokumentarnih filmih in serijah (Besede onkraj vidnega, Prebujanje spečega dvorca, Mistika Hotela Palace …), serijah (Življenje Tomaža Kajzerja, Literatura v gibanju, Lepo je biti sosed …) predstavah (Bimberli (Lutkovno gledališče Maribor), Jakec in breskev velikanka (SLG Celje), Cucki (MG Ptuj) …), glasbenih skupinah in oglasih. Kot skladatelj sodeluje tudi s priznano mednarodno agencijo Cezame Music Agency, kjer je doslej ustvaril glasbo za 24 albumov.