Borštnikov prstan letos prejme igralec Janez Škof.

Ko ga gledamo na odru se zdi, kakor da igra z neverjetno lahkostjo, hkrati pa z energijo in prezenco napolnjuje ves prostor. Enkrat nas navdušuje z minimalizmom v izrazu, drugič z ludizmom, pa s presenetljivo komiko in z drobnimi preprostimi, a izvirnimi, in neskočno duhovitimi domislicami. Njegova igra je skrajno domišljena in analitična, pa vendar se zdi, kot da prihaja iz notranjega impulza, izčiščenega instinkta. Zato ni presenetljivo, da je v svoji karieri zasnoval številne like, ki danes veljajo za antalogijske in se jih po dvajsetih, tridesetih ali več letih, še vedno živo spominjamo. Ob tem ohranja in nadgrajuje svežino svojega igralskega izraza, kot igralec je še zmeraj radoveden, iskateljski in igriv, ” je dobitnika prstana predstavil umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje, Aleš Novak.

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ga podeljujejo v sklopu Festivala Borštnikovo srečanje,  je igralec Janez Škof. To osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost v slovenskem prostoru bo prejel ob zaključku festivala, ki ga bo Maribor gostil od 15. do 28. oktobra.

Škof je dejal, da je seveda posebna čast, dobiti prstan ter da upa, da to ne pomeni, da je zrel za pokoj. Ob vprašanju, ali ima pripravljen govor se je le namuznil in dejal, da bo improviziral. Hkrati pa se je spomnil tudi pokojnega velikana igralskih odrov, Jerneja Šugmana ter dejal, da bi prstan definitivno bil njegov, če bi še bil med nami.

Navdušil v humorističnih oddajah in nadaljevankah

Igralec Janez Škof je diplomiral na AGRFT v Ljubljani, odtlej pa nastopil takorekoč na vseh ljubljanskih in slovenskih gledaliških odrih, dolgo je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, trenutno pa je član ljubljanske Drame. Kot harmonikar in pevec je zaslovel predvsem kot interpret poezije Daneta Zajca, sicer pa je tudi član glasbene skupine Čompe.

Čeprav je širšo medijsko prepoznavnost dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itd.) in reklamnih spotih, je v strokovnih in gledaliških krogih cenjen kot interpret z močno notranjo željo in izrazno energijo. Leta 1994 je prejel naziv Žlahtni komedijant, leta 2005 pa je prejel Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v uprizoritvi Shakespeareove igre Kralj Edvard II.