“V življenju še nisem s takšno težavo prebrala izreka kot danes,” je ob tem povedala sodnica. Spomnila je, da je obdolženi med sojenjem priznal in obžaloval, da je streljal na avtomobil Dejana G. “A tega niste storili v pravno formalni obliki. Če bi to storili, bi lahko izrekla nižjo kazen. Zdaj pa tega ne morem,” je dejala.
“Iskreno mi je žal za vas in vašo družino,” je nadaljevala in poudarila, da glede na izkazane dokaze in njegovo priznanje ni bila mogoča oprostitev, zato je lahko le sledila zakonodaji v primeru spoznanja krivde. “Ljudje smo pod stresom. A tudi ko pride do takšne situacije, kot ste ji bili priča vi, ne moremo tako reagirati, kot ste vi,” ga je podučila. Za poskus umora mu je izrekla deset let zaporne kazni, za povzročitev splošne nevarnosti pa leto in pol. Iz tega je sledila enotna kazen 11 let zapora, kar je eno leto več, kot je predlagalo tožilstvo.
“Sem streljal, sem naredil neumnost, a nisem ga hotel in ga tudi nisem poškodoval”
Ferlič je v današnjih zaključnih besedah pred izrekom sodbe znova izrazil obžalovanje. “Iskreno mi je žal, da je prišlo do tega dogodka. Zavedam se, da ni bilo primerno, in se še enkrat opravičujem vsem vpletenim,” je dejal. “Sem streljal, sem naredil neumnost, a nisem ga hotel in ga tudi nisem poškodoval,” je zatrdil. “Več kot 20 mesecev sem že v priporu. To je že velika kazen zame,” je dodal in ponovil, da je oškodovanega želel samo prestrašiti.
Kljub njegovemu moledovanju za vsaj hišni pripor, da se lahko vrne k družini in delu, mu je sodnica podaljšala pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Obtoženi je ob tem prosil za predčasno prestajanje zaporne kazni.
Vodja mariborskega tožilstva vztrajal pri očitkih iz obtožnice
Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič je v zaključnih besedah vztrajal pri očitkih iz obtožnice. Dokazni postopek je po njegovih besedah dokazal, da ni verjeti zagovoru obtoženega, da ni imel namena ubiti.
“Nasprotno, naklepoma in iz nizkotnih namenov, zlasti ljubosumja in maščevanja, je poskušal ubiti oškodovanca. Dejanje je ostalo pri poskusu zgolj zato, ker je oškodovani uspel pobegniti in se zateči na policijsko postajo,” je poudaril. “Od naklepa umora oškodovanega ga ni odvrnilo niti to, da je bila v avtomobilu tudi njegova mladoletna hči,” je navedel.
Tudi pooblaščenec oškodovanca Matjaž Matjašec je dejal, da glede na okoliščine ni mogoče verjeti, da je imel Ferlič zgolj namen ustaviti oškodovanca in se pogovoriti z njim. “Naklep je bil le en – vzeti mu življenje,” je izpostavil.
Zagovornica pravi, da dejanja ni načrtoval
Zagovornica obtoženega Tanja Kompara je nasprotno vztrajala, da je tožilstvu uspelo dokazati le to, kar je obtoženi že sam priznal, torej da je streljal na vozilo oškodovanega. Izpostavila je, da je bil Ferlič takrat v stiski, preživljal je hude čase zaradi stresa in groženj v službi. Slednje naj bi bil tudi razlog, da je nabavil orožje.
Oškodovani je po besedah Kompare “provociral” Ferliča, “zato je ta izgubil živce”. “Bil je izčrpan, izgorel, ravnal je impulzivno. Dejanja ni načrtoval, ampak ga je nepričakovano srečanje ujelo nepripravljenega,” je povedala odvetnica. Po njenih besedah so sodna izvedenska mnenja potrdila “akutno stresno reakcijo”, poročilo iz UKC Maribor pa, da je pri oškodovanem šlo le za odrgnino.
Po njenem prepričanju je tožilstvo uporabilo napačno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, saj bi v tem primeru po njenem prepričanju lahko šlo kvečjemu za nasilništvo, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora. “Vedno je streljal le v spodnji del vozila. Da bi ga ustavil,” je navedla.
