V 92. letu starosti je danes umrl francosko-švicarski režiser Jean-Luc Godard. Bil je bil ključna osebnost francoskega novega vala, ki je v poznih 50-ih in 60. letih minulega stoletja korenito spremenil filmsko umetnost.
Močan glas v 60. letih minulega stoletja
Godard, ki je najbolj znan tako po svojem ikonoklastičnem, navidezno improviziranem slogu snemanja kot po neizprosnem radikalizmu, je v 60. letih minulega stoletja opozoril nase z vrsto vse bolj političnih filmov. V zadnjih letih je njegova kariera doživela preporod s filmi, kot sta Film socialisme (2010) in Adieu au langage (2014), kjer je eksperimentiral z digitalno tehnologijo, piše spletni portal The Guardian.
«Film is like a battleground. There’s love, hate, action, violence, death…in one word: emotion»
— Jean-Luc Godard 🎥🇫🇷✨ pic.twitter.com/V3U6RtQYFH
— Lost In Film (@LostInFilm) September 13, 2022
Rodil se je leta 1930 v Parizu. Njegov prvi celovečerni film je Do zadnjega diha iz leta 1960. Po premieri je film postal pravi kulturni fenomen, ki je iz Jean-Paula Belmonda naredil zvezdo, Godard pa je na berlinskem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljšega režiserja. V 60. letih je z bliskovito naglico posnel vrsto prelomnih filmov. Njegov film Le petit soldat, ki je namigoval, da francoska vlada odobrava mučenje, je bil do leta 1963 prepovedan. Med vrhunci sta bila še Une femme est une femme, samosvoj poklon hollywoodskemu muzikalu.
Leta 1965 se je Godardova poroka z igralko Anno Karina Karino končala z ločitvijo, njun zadnji skupni celovečerec je bil Made in U.S.A. V tem času je bil Godard že močno povezan z revolucionarnimi politikami tistega časa, kar se je odražalo v njegovem filmskem ustvarjanju. Ustanovil je filmski kolektiv, poimenovan po Dzigi Vertovu, sovjetskem avtorju filma Mož s kamero, in med drugim sodeloval z mladim marksističnim študentom Jean-Pierrom Gorinom pri filmu Tout Va Bien, študiji o stavki v tovarni klobas, v kateri nastopa Jane Fonda.
V 70. letih so Godardova ostra politična in intelektualna stališča začela izgubljati na veljavi, njegovo delo pa je v 80. letih izgubilo na vplivu, piše The Guardian. Leta 2001 se je vrnil s filmom Eloge de l’amour, ki je bil uvrščen na filmski festival v Cannesu. Leta 2011 je prejel častnega oskarja, ki pa so mu ga poslali po pošti, saj se podelitve v Hollywoodu ni udeležil. Njegov filmom Adieu au langage je leta 2014 pobral nagrado žirije v Cannesu, film Le livre d’image, ki je bil leta 2018 uvrščen na filmski festival v Cannesu, pa je prejel posebno zlato palmo.
STA
