Na mariborskem višjem sodišču so opravili in s sklepnimi besedami tudi zaključili pritožbeno obravnavo v zvezi z obsodilno prvostopenjsko obsodbo Matjaža Škorjanca zaradi izdelave zlonamerne računalniške kode in soobtožene njegove nekdanje partnerice Nuše Čoh, ki naj bi mu pomagala pri pranju denarja. Razsodba v primeru Mariposa bo znana v četrtek.
 
Mladi mariborski računalničar, ki se je na svetovnem spletu skrival pod imenom Iserdo, naj bi izdelal zlonamerno kodo, s katero se je med leti 2008 in 2011 po vsem svetu okužilo več milijonov računalnikov, škoda pa naj bi bila ocenjena na več kot sto milijonov ameriških dolarjev. Med glavnimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje Mariposa.
 
Pritožba na sodbo
Tik pred božičnimi prazniki leta 2013 je mariborsko okrožno sodišče Škorjanca za vdor v informacijske sisteme, pomoči pri nezakonitem početju in pranje denarja obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora, 3000 evrov stranske denarne kazni ter odvzem več kot 100.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Čohovi je sodišče za pranje denarja dosodilo osem mesecev pogojne zaporne kazni.
 
Na razsodbo sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba. Tožilec Zoran Klinc je tudi danes poudaril, da sta izrečeni kazni prenizki in za Škorjanca zahteval sedem let in pol zapora ter 10.000 evrov stranske denarne kazni, za Čohovo pa leto in pol pogojnega zapora za preskusno dobo treh let.
 
Medtem ko je zagovornik slednje lahko le ponovil, da Čohova, čeprav so na njen bančni račun prihajale večje vsote denarja, ki so ga nakazovali kupci domnevno zlonamernega računalniškega programa, ona pa je denar v gotovini prinašala Škorjancu, ni vedela, da gre za nezakonite posle, je bilo precej več besed namenjenih Škorjancu, čigar zagovornik Janko Jerman je zahteval razveljavitev sodbe in vrnitev na prvo stopnjo.
 
Policija ni kopije naredila takoj
Na današnjem naroku je sicer pred senat pod vodstvom sodnice Slavice Gabrovec stopil izvedenec za računalništvo Marko Malovrh, ki je mnenje izdelal po naročilu Škorjanca in njegovega zagovornika. Z njim je obramba skušala zamajati verodostojnost zasežene računalniške programske opreme, saj policija 30. maja 2011 ob zasegu dokazov ni izdelala istovetne kopije. To naj bi naredili šele slaba dva meseca pozneje.
 
Obtoženi se vedno molči
Škorjanc se tudi danes, tako kot že skozi ves postopek, ni želel zagovarjati, niti odgovarjati na vprašanja, saj mu še vedno ni bil omogočen vpogled v celotno dokazno dokumentacijo. Odvetnik Jerman je predlagal ponovno zaslišanje slovenskih in ameriških kriminalistov, tajnega sodelavca, pa tudi imenovanje novega sodnega izvedenca ali dopolnitev mnenja sedanjega s pomisleki, ki jih je izrekel njihov izvedenec Malovrh.
 
Sodba bo znana v četrtek
Temu je nasprotoval tožilec, ki je menil, da se dejstva v ničemer niso spremenila ter da je zadeva zrela za odločanje. Senat višjega sodišča je temu pritrdil ter vse zahteve zavrnil, izrek sodbe pa napovedal za četrtek.
STA