Par dni nazaj smo poročali o tragičnem samomoru avstrijske zdravnice. 36-letna Lisa-Maria Kellermay je bila zaradi groženj s smrtjo s strani nasprotnikov protikoronskih ukrepov nedavno prisiljena zapreti svojo ordinacijo. Nato so jo 29. julija našli mrtvo v svoji ordinaciji. Avstrijski portal Krone.at je danes objavil nekaj izsekov iz poslovilnih pisem oziroma kronologijo dogajanja, povezanega s smrtjo zdravnice.

Napisala je tri poslovilna pisma

Kot poroča avstrijski portal, je poslovilna pisma napisala na svojem računalniku. Iz zapisa je jasno videti, da je bilo njeno dejanje natančno načrtovan. “Brez skrbi, verjetno me ne bodo več žive našli. Skrila sem se v prostor za primer panike in ubila se bom. Ne morem več …” je zapisala ter opomnila, da je več 10.000 evrov namenila lastni varnosti.

Kronologija dogajanja:

  • 22. novembra je zdravnica prijavila grozilno pismo na policijo.
  • 23. novembra so na policiji ugotovili, da  je sled internetnega naslova grozilnega pisma vodila do temnega spleta in da pregon pravno ni mogoč.
  • Od 30. novembra  dalje je policija vsak dan nadzorovala ordinacijo.
  • Aprila letos so policisti končno identificira enega osumljenca, vendar se preiskave kmalu zatem prekinejo.
  • 3. maja je zdravnica prejel naslednjo grožnjo. Avtor pisma je napovedal, da bo zdravniška ordinacija “pobarvana s krvjo zaposlenih”.
  • 27. junija je zdravnica zaprla svojo ordinacijo.
  • 29. julija so zdravnico našli mrtvo v svoji ordinaciji.

Portal poroča še, da je tako začetek kot konec pisem zelo dramatičen. Med drugim se je obregnila tudi zoper avstrijsko zdravniško zbornico, pri čemer je izpostavila, da tudi z njihove strani ni bilo nobene pomoči: “Veliko se je govorilo, nihče pa ni ukrenil nič”. Na koncu se je zahvalila svojim sodelavcem v ordinaciji in se jim na nek način opravičila za samomor.

S stisko se je srečevala že dlje

Postal v nadaljevanju še navaja, da se je 36-letnica že dlje soočala s stisko. Tako je že pred dvema tednoma želela umreti s pomočjo infuzije, a so jo rešili. Uradnik za javno zdravje očitno ni videl neposredne nevarnosti in je ni dal napotiti na zdravljenje na psihiatrijo. Zdaj je jasno, da je bila to velika napaka.