6. aprila 1941 je Nemčija brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo.Te dogodke je Maribor dočakal v težkih razmerah. Na okupacijo slovenske Štajerske, še posebej Maribora, so se Nemci temeljito pripravili. Že pred zasedbo so imeli pripravljene načrte za uvedbo okupacijske civilne uprave in za ponemčevanje.
»Iz okolice Gradca je proti Mariboru začela prodirati 132. pehotna divizija 51. korpusa 2. nemške armade, katere prvi oddelki so v Maribor prispeli 8. aprila. Enote Dravske divizije, ki so bile zadolžene za obrambo severne meje in so sprva še nudile odpor, so se umaknile na desni breg Drave. Ob umiku skozi Maribor so 7. aprila popoldne porušile vse mostove prek Drave. Še isti dan so člani Kulturbunda v Mariboru prevzeli mestno občinsko upravo in policijo, njihovi oboroženi oddelki pa so sodelovali pri razoroževanju ujetih jugoslovanskih vojakov. Županstvo je prevzel odvetnik dr. Franz Brandstätter, policijo pa občinski svetnik dr. Gerhard Pfrimer,« so V teh dneh zapisali na facebook strani Muzeja narodne osvoboditve Maribor, kjer je med drugim na ogled tudi stalna razstava o Mariboru med vojno.
Prihod nemške vojske v Maribor, 8. april 1941, Gosposka ulica (hrani Muzej narodne osvoboditve Maribor)
Policijska ura in odstranjevanje slovenskih napisov
Kot navajajo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, so takoj po zasedbi Maribora Nemci začeli priprave na prihod šefa civilne uprave. Sledili so številni ukrepi, denimo policijska ura, z javnih ustanov, podjetij in zavodov so odstranili vse slovenske napise ter jih zamenjali z nemškimi, obrtni in industrijski obrati ter trgovine pa so znova začeli delati.14. aprila 1941 je v Maribor prispel šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, dr. Sigfried Uiberreither, s svojim delovnim štabom. Sedež si je uredil v prostorih tedanje Državne realne gimnazije, današnje Prve gimnazije na Trgu generala Maistra v Mariboru, 15. novembra 1941 pa je svoj sedež preselil v Gradec. Do njegovega prihoda so bili že odstranjeni vsi slovenski napisi. Dr. Uiberreither je doživel navdušen sprejem s strani slovenskih Nemcev.
Še zlasti v Mariboru je bila hitra vzpostavitev okupatorjevega aparata tudi posledica delovanja gospodarsko močne, nacistično usmerjene nemške manjšine. 18. aprila je Heinrich Himmler, ki je bil tudi državni komisar za utrjevanje nemštva, izdal »smernice za izselitev tujerodnih elementov iz območja Spodnje Štajerske«. To so bile predvsem smernice za izganjanje Slovencev.
Aretacije Slovencev in sprejemno taborišče v Melju
Kot piše Milan Ževart (1983) v članku “Sabotažne akcije v Mariboru od konca aprila do začetka avgusta 1941”, je bil v Mariboru organiziran preseljevalni štab, ki ga je vodil komandant varnostne policije in varnostne službe. Že pred tem, v
prvih dneh po zasedbi in med drugim v noči na 11. april, so izvedli prve aretacije Slovencev. 15. aprila je okupator izvedel večjo aretacijsko akcijo. Tedaj so zaprli okrog tristo ljudi, aretacijam pa so sledile nove in nove. V drugi polovici 1941 (okrog 17. aprila) je pristojni urad preseljevalnega štaba uredil sprejemno taborišče za aretirane Slovence v meljski vojašnici v Mariboru.
26. aprila 1941 je Maribor obiskal Adolf Hitler. Po ogledu porušenih mostov in zgradb na Slomškovem trgu se je ustavil v gradu, kjer so mu mariborski Nemci pripravili veličasten sprejem. A zgolj tri dni zatem, so Mariborčani izvedli prvo sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu. Več o tem pa konec meseca, ko bomo obeležili tudi obletnici obeh dogodkov.
*Objavljeni fotografiji hrani Muzej narodne osvoboditve Maribor.
