V Mariboru in okolici je moč zaznati trend napadov krvoločnih psov. Na uredništvo Maribor24.si se namreč obrača vse več bralcev z zgodbami o napadih psov, ob tem pa jasno izpostavijo, da pristojne institucije ne ukrepajo v smeri preprečitve novih napadov. Tudi lanski napad na 29-letnega Mariborčana (podatke hranimo v uredništvu) in njegovega psa se je končal s hudimi poškodbami, a brez epiloga. 
“Hej kuža, kako si lep.” Sledil je napad
Napad dveh staffordskih terierjev se je zgodil med sprehodom med polji v Brezju. S punco in psom Lanom so se vračali proti domu, ko sta iz daljave pridirjala dva psa. “Prvi je na kratko povohal Lana in nas v loku obhodil ter se ustavil dobra dva moja koraka vstran. Položaj je bil tak, da je gledal Lana v desni bok. Z levega se je medtem približeval še drugi pes,” dogajanje tik pred napadom opisuje Mariborčan. Nato se je zgodilo: “Čutil sem, da nekaj ni v redu, zato sem sklonjen pristopil do črnega psa in mu pomolil dlan, da bi me povohal. Z umirjenim glasom sem ga nagovoril: Hej kuža. Kako si ti lep.” A pes se je pognal na njunega Lana. Ciljal je vrat.
Napadalna psa je želel zadržati z lastnimi rokami
Mariborčan je krvi željnega psa poskušal zadržati z lastnimi rokami, a ni šlo. “Pridružil se je še rjavi pes in popadel Lana za taco. Vlekla sta ga vsak na svojo stran, kot bi ga želela razčetveriti. Kričanje in kreganje psov ni zaleglo niti malo, zato sem najprej želel rešiti psa tako, da bi črnega prisilil, da ga izpusti,” se krvavega napada spominja 29-letnik. Medtem ko je ščitil psa s svojim telesom, mu je črni pes pogrizel obe roki. Nekajkrat ga je ugriznil tudi rjavi pes.
15 minut agonije
Na pomoč so po petnajst minut trajajočem napadu prispeli sosedje in pomagali odganjati psa, dogajanju pa se je sčasoma pridružila tudi sorodnica lastnika napadalnih psov: “Stala je okoli 20 centimetrov od mene, ko sta naju agresivna psa še vedno napadala. Slednja ni niti poizkušala umakniti psov, le nemo je vse skupaj opazovala.” Šele s pomočjo ljudi, ki so prispeli na prizorišče, so psa uspeli pregnati.
Želja po uboju?
“Razlog napada je po mojem mnenju bil nedvomno želja po uboju. Psa sta napadla brez kakšnega renčanja ali drugega opozorila. Le pognala sta se, glavni za vrat, drugi se je pridružil in sta želela pokončati Lana. Umaknila sta se šele, ko smo ju odmaknili s silo,” se napadov dveh psov, ki sta bila po naših zaneljivih informacijah vzrejena za pasje boje, spominja Mariborčan. 20 šivov na levi roki, 40 šivov na desni ter hudo poškodovan pes Lan, staffordska terierja pa se še vedno sprehajata po Mariboru.
Je register nevarnih psov sam sebi namen?
So napadi krvoločnih psov v Mariboru in okolici posledica človeškega kapitala ali sistemske napake, se sprašujemo z napadenim Mariborčanom. Trdi, da pristojne institucije niso ukrepale v smeri preprečitve nadaljnih napadov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ob napadu psa uvede inšpekcijski postopek zoper lastnika psa, katerega cilj je ugotoviti, ali obstajajo pogoji za uradno razglasitev psa za nevarnega. Če je to potrjeno, status nevarnega psa uradni veterinar vnese v centralni register psov. Naš sogovornik podatka, ali se je to zgodilo v njegovem primeru, nima.
Pes ni kriv, kriv je lastnik – kaj če ne ukrepa?
A ukrepom je zavezan imetnik psa, ne UVHVVR. Torej če je lastnik psa neodgovoren, se lahko tovrstni napadi še ponovijo. V skrajnih primerih, “če je žival neobvladljiva in povzroča občutno škodo, lahko uradni veterinar odredi njeno usmrtitev”. Naš sogovornik pa se boji prav omenjenih “skrajnih primerov” in se sprašuje, kaj bi storile institucije, če bi krvoločna psa napadla otroka na sprehodu s psom. Vsak ukrep po takem usodnem napadu bi bil lahko le kaplja v morje.