Epidemija koronavirusa je med drugim močno prizadela tudi sejemsko dejavnost. Predsednik uprave Pomurskega sejma Gornja Radgona Janez Erjavec opozarja, da so se organizatorji sejmov znašli na robu preživetja. “Gre za dejavnost, ki bo potrebovala tudi dalj časa za okrevanje.” Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra že vrsto let velja za največji praznik slovenskega kmetijstva in živilske proizvodnje, hkrati pa za največji ter najpomembnejši tovrstni sejem v tem delu Evrope. Na vprašanja, povezana z začetki in razvojem Pomurskega sejma, s prilagajanjem na nove razmere, kongresno dejavnostjo in z načrti za v prihodnje je odgovarjal Janez Erjavec.
Kako bi opredelili Pomurski sejem, ki že dolgo ni več samo kmetijski, čeprav Agra še vedno predstavlja največji sejem?
Rojstna letnica Pomurskega sejma 1962 je tudi leto, ko je bil prvič organiziran Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki ga danes poznamo po krajšem imenu AGRA. Letos bo na vrsti 59-ič. To je bil sejem, ki je bil na področju kmetijstva in živilstva najpomembnejši v Sloveniji in tudi širše že od svoje prve ponovitve dalje. Na njegovi odlični osnovi smo razvili vse naše druge prireditve. Najprej se mu je pridružil sejem gradbeništva, kmalu za njim tudi sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike. Hkrati z mednarodnimi sejmi smo razvijali tudi mednarodna ocenjevanja kakovosti izdelkov, začenši z ocenjevanjem vin, mlečnih in mesnih izdelkov …
To je bil sejem, ki je bil na področju kmetijstva in živilstva najpomembnejši v Sloveniji in tudi širše že od svoje prve ponovitve dalje. Na njegovi odlični osnovi smo razvili vse naše druge prireditve.
Danes, poleg že omenjenih mednarodnih: kmetijsko-živilskega sejma AGRA, sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA, sejma embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja, transporta in grafike INPAK, organiziramo še mednarodne sejme obrambe, varovanja, zaščite in reševanja SOBRA, lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi LOV, aktivnosti in oddiha v naravi NATURO, trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN, pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA ter Mednarodni sejem sodobnega zdravstva MEDICAL.
Ob sejmih organiziramo tudi mednarodna ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, odprto državno ocenjevanje vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme, ocenjevanje medu ter odprti natečaj Slovenski oskar za embalažo. Smo tudi nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije.
Prehojeno pot ocenjujem kot uspešno, kot pot inovativnosti, ki jo je ves čas vodila dolgoročna vizija. Gospodarstvu, podjetjem, stroki, družbi in ljudem, ki jih dosegamo s svojimi prireditvami, skozi vse obdobje ponujamo odgovore na vprašanja vzdržnega in trajnega gospodarskega razvoja, skrbi za okolje, zdrave pridelave varne hrane, zdravja nasploh, zelene gradnje, blagostanja, varnosti, zaščite … Te odgovore jim ponujamo v tesnem sodelovanju s svojimi partnerji: razstavljavci, strokovnimi institucijami in panožnimi organizacijami iz Slovenije in daleč onkraj njenih meja.
FOTO: Pomurski sejem
V kateri smeri je zastavljen razvoj Pomurskega sejma naslednjih deset ali dvajset let?
Vsekakor bomo nadaljevali delo na naših uspešnih projektih in gradili njihovo tradicijo z novimi vsebinami in inovativnimi pristopi. Osredotočali se bomo na vsebine, ki podpirajo trajnostni razvoj, ekologijo, zdravje, blagostanje in varnost.
Kje so meje sejma, predvsem Agre, v regiji v tem delu Evrope. Kakšen je realen oz. želen domet razstavljavcev?
Naši mednarodni sejmi in ocenjevanja kakovosti, še posebej pa Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, v največji meri povezujejo Slovenijo z državami Evropske unije, državami Balkana in širšo jugovzhodno Evropo.
Zlasti na sejmu AGRA pa sodelujejo tudi podjetja tako rekoč iz vsega sveta, od ZDA, Rusije, Kitajske do bližnjega vzhoda.
Zlasti na sejmu AGRA pa sodelujejo tudi podjetja tako rekoč iz vsega sveta, od ZDA, Rusije, Kitajske do bližnjega vzhoda. Obiskovalce sejmov pa nagovajamo predvsem v krogu 300 do 500 kilometrov.
Kako sicer sodelujete z ostalimi sejmi v Sloveniji ali širše v regiji? Je smiselno povezovanje s sejmi drugod (npr. Novosadski sejem) ali s katerimi manjšimi?
Smo člani svetovnega združenja sejmov UFI in evropskega združenja organizatorjev kmetijskih sejmov EURASCO in se tako povezujemo z najpomembnejšimi panožnimi sejmi v EU. Poleg z omenjenim Novosadskim sejmom seveda sodelujemo tudi z drugimi. Vse pomembnejše sorodne prireditve obiskujemo in se sestajamo z njihovimi vodstvi.
Ker je Slovenija relativno majhen trg in tudi gospodarstvo, pa velikega interesa drugih sejmov z nami ni. Če imamo slovenski sejmarji letno realizacijo 10 milijonov evrov jih imajo recimo nemški 4 milijarde.
Občasno izmenjujemo tudi promocijske aktivnosti in razstavne prostore. Sodelovanje je pomembno že zaradi izmenjave izkušenj in dobrih praks pa tudi pridobivanja novih razstavljavcev, obiskovalcev ter drugih poslovnih in strokovnih partnerjev. Ker je Slovenija relativno majhen trg in tudi gospodarstvo, pa velikega interesa drugih sejmov z nami ni. Če imamo slovenski sejmarji letno realizacijo 10 milijonov evrov jih imajo recimo nemški 4 milijarde.
Kako je epidemija novega koronavirusa vplivala na sejemsko dejavnost? Zaradi tega ste verjetno odprli tudi virtualni sejem? Načrtujete razvoj sejma tudi na spletu?
Na Pomurskem sejmu smo imeli v letu 2020 na programu šest mednarodnih sejmov v štirih terminih ter sedem mednarodnih ocenjevanj kakovosti s predvideno realizacijo okrog 2 milijona evrov. Za vse projekte smo večino dela že opravili, saj sejme pripravljamo eno leto, bienalne pa celo dve leti. Lanskoletni izpad sejemskih prireditev torej za nas predstavlja neposredno 2-milijonsko škodo. V poslovnem smislu pa je škoda še mnogo večja, saj je za mnoga podjetja in okolico sejem priložnost za prodajo svojih izdelkov in storitev.
Lanskoletni izpad sejemskih prireditev torej za nas predstavlja neposredno 2-milijonsko škodo.
Res je, spletni sejem smo organizirali zaradi dejstva, ker ga zaradi epidemije ni bilo mogoče organizirati v realnem času in prostoru. Sicer pa sejem predstavlja tisto obliko promocije in prodaje, ki potrebuje kontakte, srečanja in veliko ljudi, ki se želijo v čim krajšem času seznaniti z novostmi in med sabo.
Spletne oblike sejmov in kongresov vidim predvsem kot podporno dejavnost živim prireditvam in srečanjem.
Del sejemske promocije bodo postopoma lahko prevzemale spletne predstavitve in on-line srečanja. Še vedno pa si bodo ljudje želeli izdelke ogledati in otipati v živo, jih preizkusiti, poskusiti … S tistimi, s katerimi želijo poslovati, se bodo hoteli srečati v živo in graditi zaupanja na osebni ravni … Spletne oblike sejmov in kongresov vidim predvsem kot podporno dejavnost živim prireditvam in srečanjem.
Objavil/a Kmetijsko-živilski sejem AGRA dne Petek, 04. september 2020
Kako se Pomurski sejem sicer prilagaja na nove razmere?
Mednarodni kmetijsko – živilski sejem AGRA smo preselili na splet, toda to ne more biti trajna rešitev. V Gornji Radgoni smo lansko jesen odprli 3D art muzej, v katerem se lahko obiskovalci (seveda, ko to dopuščajo ukrepi) s tridimenzionalnim učinkom fotografirajo v umetniških upodobitvah slovenskih turističnih atrakcij.
Del sejemskih hal smo namenili ponudbi začasnega skladiščenja. Pospešeno pripravljamo podlage za še kakovostnejše spletne sejemske predstavitve, poslovna in strokovna srečanja pa tudi spletno trgovino.
Del sejemskih hal smo namenili ponudbi začasnega skladiščenja. Pospešeno pripravljamo podlage za še kakovostnejše spletne sejemske predstavitve, poslovna in strokovna srečanja pa tudi spletno trgovino. Seveda pa bodo načrti za prihodnost odvisni od posledic ki jih bo pustila pandemija. Preko noči je težko spremeniti tako infrastrukturo kot tudi vsebine.
V lanskem letu niste mogli organizirati nobene načrtovane sejemske prireditve. Kako je to vplivalo na poslovanje Pomurskega sejma? Ste uspeli obdržati vse zaposlene in jim zagotavljati redne dohodke?
Dejstvo je, da smo zaradi zapiranja družbe in posledično prepovedi organiziranja sejmov ostali praktično brez prihodkov. Nekaj mesecev smo koristili ukrep čakanja na delo, vendar je ta zadoščal zgolj za četrtino pokrivanja stroškov za plače na letni ravni, saj ne pokriva celotne bruto plače. Razen tega pa smo projekte kljub odpovedi sejmov pripravljali celo leto. Vedno je ostajalo upanje, da bodo ukrepi dovolili naslednjo prireditev. Žal se ni uresničilo …
Ukrep bi nam koristil le v primeru, če bi vlada priznala in povrnila sorazmeren izpad prihodkov na letni ravni, ki znaša 91%.
Ravno tako nam ni bila priznana upravičenost do pokrivanja fiksnih stroškov. Prvič, ukrep je pisan predvsem na kožo panogam, ki zaposlujejo veliko število manj kvalificiranih delavcev. Drugič pa, izvajalec ukrepa je vzel za primerjavo tromesečje prejšnjega leta, v katerem tudi nismo imeli prihodkov … Sejem namreč pripravljamo eno ali dve leti, stranke pa poravnavajo račune v mesecu ali dveh. Ukrep bi nam koristil le v primeru, če bi vlada priznala in povrnila sorazmeren izpad prihodkov na letni ravni, ki znaša 91%.
Kljub vsemu smo ob pomoči kreditov in črpanjem osnovnega kapitala uspeli zaenkrat obdržati vse zaposlene in jim zagotavljati redne dohodke.
Je država upoštevala predloge organizatorjev sejmov? Kako ste pri teh predlogih sodelovali z ostalimi sejmi?
Kot sem omenil, je delni obliž na rano izpada vseh prihodkov ukrep subvencioniranja čakanja na delo. Strinjamo pa se z drugimi predstavniki najbolj prizadetih panog gospodarstva, da bi bil ukrep znaten le v primeru, če bi pokril celoten bruto strošek delodajalca. Podobno bi bil za sejme učinkovit le ukrep pokrivanja fiksnih stroškov in izpadov prihodkov, ki bi za primerjavo za leto 2020 vzel celotno leto 2019.
Že v aprilu 2020 se nas je približno 350 predstavnikov slovenske industrije srečanj neformalno povezalo in poslalo Vladi Republike Slovenije poziv za sprejetje dodatnih ukrepov za ohranitev sejemske in kongresne dejavnosti, ki je v času epidemije koronavirusa utrpela eno največjih gospodarskih škod
Že v aprilu 2020 se nas je približno 350 predstavnikov slovenske industrije srečanj neformalno povezalo in poslalo Vladi Republike Slovenije poziv za sprejetje dodatnih ukrepov za ohranitev sejemske in kongresne dejavnosti, ki je v času epidemije koronavirusa utrpela eno največjih gospodarskih škod. Znotraj iniciative slovenske industrije srečanj se dogovarjamo tudi z drugimi sejemskimi hišami in na vlado naslavljamo predloge, ki so specifično prilagojeni naši branži.
Katere sejemske prireditve načrtujete v tem letu, če jih bo seveda dovoljevala epidemiološka slika?
Od 16. do 18. 4. 2021 smo načrtovali 12. Mednarodni sejem lovstva in ribištva LOV in 6. Mednarodni sejem zelenega turizma in bivanja NATURO. Žal smo ju že morali odpovedati.
Verjamemo, da nam bo uspelo od 21. do 26. 8. 2021 organizirati 59. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA.
Verjamemo, da nam bo uspelo od 21. do 26. 8. 2021 organizirati 59. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA ter od 23. do 25. 9. 2021 8. Mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja SOBRA hkrati s 4. Mednarodnim sejmom sodobnega zdravstva MEDICAL.
Kako je z razvojem kongresnega dela sejma?
Strokovne posvete, poslovna srečanja in kongrese praviloma organiziramo v času trajanja sejmov kot njihovo strokovno, poslovno in stanovsko dopolnitev. Priložnostno organiziramo tudi ločene kongresne dogodke, zavedamo pa se, da za močnejšo kongresno dejavnost ne moremo konkurirati uveljavljenim kongresnim središčem, kot sta na primer Portorož in Ljubljana. Omejitev predstavlja že slabša prometna in turistična infrastruktura ter dodatna ponudba okolja.
Kako je z vlaganji v sejmiščno infrastrukturo? Ali na tem področju sodelujete tudi z Občino Gornja Radgona?
V minulem letu smo imeli v načrtu izgradnjo nove hale, ki bi bil hkrati vhodni objekt na sejmišče, prostor za stalne razstave, novinarsko središče in hala za predstavitve razstavljavcev. Žal nam je načrte odnesla epidemija.
Vlogo občine vidimo predvsem v razvoju občinske infrastrukture, ki mora kapacitete manjše občine prilagoditi potrebam velikih sejemskih prireditev. Tu mislim predvsem na ureditev parkirišč, dovoznih cest, pločnikov in druge mestne infrastrukture.
V minulem letu smo imeli v načrtu izgradnjo nove hale, ki bi bil hkrati vhodni objekt na sejmišče, prostor za stalne razstave, novinarsko središče in hala za predstavitve razstavljavcev. Žal nam je načrte odnesla epidemija.
Možnosti za širitev samega sejma je znotraj obstoječega sejemskega prostora pa tudi izven ograje, vendar za večino sejmov ni niti potrebna. Do prostorske stiske pride predvsem pri sejmu AGRA, a tudi tu je še nekaj rezerv z drugačnimi razporeditvami in morebitno gradnjo novih pokritih razstavnih prostorov. Glede parkirnih mest se v času sejmov dogovarjamo z občino, od katere za čas sejmov najamemo površine v okolici sejmišča. Dogovarjamo se tudi s podjetji v Gornji Radgoni, od katerih najamemo njihova parkirišča. V kolikor gre za bolj oddaljena, pa za obiskovalce do sejma organiziramo tudi brezplačni avtobusni prevoz.
FOTO: Pomurski sejem
Je mogoče hale v času, ko ni sejemskih prireditev, uporabljati v kakšne druge namene?
Ko ni sejemskih prireditev, vsekakor iščemo alternative, vendar zelo redko najdemo ustrezno rešitev, saj so hale običajno neprimerne ali pa ne moremo uskladiti terminov zaradi sejmov, ko jih sami potrebujemo.
Sejem Agra organizira tudi mednarodna ocenjevanja. Nagrade, medalje Agre so postale standard kakovosti. Kakšni so načrti za letos? Načrtujete pri ocenjevanju še kakšna dodatna področja?
Ob sejmih imamo letos na sporedu tudi 42. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, 35. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, 25. mednarodno ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, 47. odprto državno ocenjevanje vin “Vino Slovenija Gornja Radgona” in 10. odprto državno ocenjevanje BIO vin, 2. mednarodno ocenjevanje medenih pijač, 20. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo, ocenjevanje medenih pijač ter 41. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme.
Medalje sejma Agra pomenijo za proizvajalce objektivno potrditev kakovosti, za potrošnike pa neodvisen vodič po kakovosti izdelkov.
Res je, kar pravite. Medalje sejma Agra pomenijo za proizvajalce objektivno potrditev kakovosti, za potrošnike pa neodvisen vodič po kakovosti izdelkov. Medalje, s katerimi nagrajenci označujejo svoje izdelke, zato pripomorejo k njihovi prepoznavnosti in boljši prodaji doma in na tujih trgih. Minulo leto smo kot novost uvedli ocenjevanje medenih pijač. V letošnjem letu novih ocenjevanj tudi glede na splošno situacijo ne načrtujemo.
Kako gledate na organizacijo manjših sejmov v okolici, na primer lenarškega KOS, ki tudi »pokriva« kmetijstvo?
V Sloveniji se pojavlja obilica prireditev, ki so v glavnem lokalnega pomena. Malo pa je sejmov, ki lahko ponudijo razstavljavcem ustrezno sejemsko infrastrukturo, tehtno spremljajoče strokovno, poslovno in družabno dogajanje ter kvalitetne in številčne obiskovalce iz mednarodnega prostora. Malo je tudi sejmov, ki s celovitostjo predstavitve nekega področja, mednarodnimi predstavitvami, s spremljajočimi strokovnimi razstavami in dogajanjem pritegnejo dovolj kvalitetnih obiskovalcev iz Slovenije in tujine.
Konkurenca je sicer dobrodošla, žal pa je veliko nelojalne konkurence, ki krade programe in vsebine za katere smo kot profesionalna družba vložili več let dela.
Obseg in kakovost razstavljavcev raste s številom in kakovostjo obiskovalcev in obratno. Da to dosežemo, so potrebni trdo delo, znanje in investicije. Potrebna je tradicija, ki jo iz prireditve v prireditev, iz leta v leto poganja inovativnost. Konkurenca je sicer dobrodošla, žal pa je veliko nelojalne konkurence, ki krade programe in vsebine za katere smo kot profesionalna družba vložili več let dela.Na tem področju je veliko nedorečenosti, saj lahko danes vsak, ki ima idejo, razpiše sejem na travniku, hipodromu ali parkingu, ob pomoči lokalne skupnosti, ter ponudi cenejše pogoje za razstavljavce in brezplačen vstop ter poruši realne cene saj ne potrebuje lastne infrastrukture in stalno zaposlenih ljudi.Nič drugače ni pri drugih dejavnostih.
Ima Pomurski sejem v načrtu še kakšne druge storitve?
Kot sem omenil, bomo razvijali spletne oblike sejmov, dogodkov in trgovine, a predvsem kot podporno obliko živim srečanjem. Zanje smo specializirani, gospodarstvo in družba jih potrebujeta. Za nove storitve in dejavnosti, ki jih sicer imamo v mislih, če sejemska dejavnost v taki obliki, kot je bila do sedaj ne bo več mogoča, bo potrebno najprej spremeniti infrastrukturo ter deloma tudi strukturo delavcev.
Kakšne so bile zahteve in navade razstavljavcev ter obiskovalcev v času, ko ste začenjali s sejmom Agra? Kakšne so zdaj?
V štirih oziroma šestih desetletjih se je veliko spremenilo na vseh nivojih. Menjala sta se družbeni in gospodarski sistem, nastala je nova država, nov trg in končno še članstvo v EU in zvezi NATO. Pomurski sejem pa ni prehodil zgolj spremembe na tem prostoru, ampak je doživel tudi lastno preobrazbo. Ustanovljen je bil kot zavod, se leta 1976 združil z Gospodarskim razstaviščem, se leta 1993 ponovno osamosvojil in danes deluje kot samostojna sejemska družba. Sejem je nastal v času, ko je vladalo pomanjkanje potrošnih dobrin. Pred razstavnimi prostori, kjer je bilo načeloma mogoče kupiti traktor, so se vile vrste ljudi, ki so ure in ure čakali, da bi ga lahko rezervirali. Tisti, ki so ga uspeli rezervirati, so morali nato še kakšno leto čakati na dobavo.
Sejem je nastal v času, ko je vladalo pomanjkanje potrošnih dobrin. Pred razstavnimi prostori, kjer je bilo načeloma mogoče kupiti traktor, so se vile vrste ljudi, ki so ure in ure čakali, da bi ga lahko rezervirali.
Skratka, razstavljavec je moral tedaj biti na sejmu s svojim razstavnim eksponatom in prodaja je bila zagotovljena. Danes je vse ponudbe praktično preveč. Razstavljavci zato iščejo tržne niše, specifične ciljne skupine, različne plačilne zmožnosti … Na sejemski nastop se bolje pripravijo, ga načrtujejo, oglašujejo v specializiranih medijih, organizirajo osebje, ki po različnih kriterijih nudi obiskovalcem različne informacije, ponuja vzorce, demonstrira delovanje izdelkov, izdaja ponudbe, evidentira povpraševanja … Na koncu večina razstavljavcev natančno izmeri učinek sejma in se odloči, ali in na kakšen način ga bodo uvrstili v promocijske načrte v prihodnosti.
Danes je vse ponudbe praktično preveč. Razstavljavci zato iščejo tržne niše, specifične ciljne skupine, različne plačilne zmožnosti …
Drugi primer je tehnologija. Včasih je bilo največ težav s telefonijo, saj je bilo na voljo le kakšnih 20 direktnih številk. Približno 50 dodatnih internih številk je bilo na voljo še prek telefonske centrale. Bila se je prava borba, kdo od razstavljavcev bo dobil direktno številko in kdo, če sploh, številko preko centrale. Kar je bila nekoč telefonija, je danes internet. Na vsakem resnem sejmišču je postal WiFi z zadostno kapaciteto in hitrostjo prenosa podatkov samoumeven. Veliko promoviranja, informiranja, beleženja podatkov in kontaktov, pošiljanja ponudb, preverjanja stanja zalog, skratka poslovanja, poteka tudi za tiste, ki so na sejmu v realnem času preko spleta.
FOTO: Pomurski sejem
Trenutno ste predsednik uprave Pomurskega sejma. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Imate dobro ekipo, ki bo nekoč prevzela vodenje družbe?
Sejemska dejavnost, za katero se v Evropi uporablja tudi naziv sejemska industrija, je dejavnost, za katero bi težko opredelil način in smer izobraževanja v obstoječih sistemih izobraževanja. Prav pridejo vsa znanja, ki jih pridobimo na katerikoli šoli. V bistvu gre za dejavnost, pri kateri je glavni cilj zadovoljiti na eni strani razstavljavce in na drugi obiskovalce sejma. Prvi morajo s sejmom doseči poslovni učinek, promocijo in prodajo, drugi pa najti prave informacije in izdelke. Če temu dodaš še izobraževanje in družabnost, si na dobri poti uspešnega sejma.
Čeprav sem še vedno v vodilni vlogi, zadnja leta predvsem koordiniram, nadziram ter usmerjam delo. Operativni del vedno bolj prepuščam mladi, pa vendar že izkušeni ekipi, ki bo znala jutri delati samostojno.
Čeprav sem še vedno v vodilni vlogi, zadnja leta predvsem koordiniram, nadziram ter usmerjam delo. Operativni del vedno bolj prepuščam mladi, pa vendar že izkušeni ekipi, ki bo znala jutri delati samostojno. Verjetno bi se to že zgodilo, če se ne bi pojavila virus in pandemija, ki sta dobesedno ustavila sejemske dogodke.
V tem trenutku ni pomembno samo, da ohranimo delovna mesta, ampak v prvi vrsti tudi podjetje. Podjetje niso samo zaposleni … Imeti mora tudi kapital in osnovna sredstva ter blagovne znamke. Zaščititi je potrebno vse to, saj brez samo enega navedenega elementa podjetje ne more delovati. Sejemsko dejavnost je pandemija prizadela bolj kot vse druge dejavnosti in bo tudi dalj časa potrebovala za okrevanje. Sejmov se namreč ne da organizirati v enem tednu ali mesecu. Za mednarodni sejem, kot je recimo Agra, potrebujemo najmanj eno leto. V Evropi je bilo v letu 2020 odpovedanih 11.200 sejemskih prireditev, za leto 2021 pa se še danes ne ve, kdaj bodo sejmi brez omejitev zopet dovoljeni. Kljub optimizmu je težko napovedati nadaljnji razvoj te dejavnosti.
V Evropi je bilo v letu 2020 odpovedanih 11.200 sejemskih prireditev, za leto 2021 pa se še danes ne ve, kdaj bodo sejmi brez omejitev zopet dovoljeni.
Digitalizacija in virtualni način promocije bosta v nekem prehodnem obdobju sicer deloma nadomeščala dogodke v živo, kot je primer tudi v športu, dolgoročno pa to ni rešitev. Kako bo izgledala sejemska industrija po epidemiji, je težko napovedati. Prav gotovo pa bo odvisna tudi od tega, v kakšni kondiciji bosta ostala gospodarstvo in splošna družbena klima.
