Ilkin nasmešek je bil danes vselej prisoten. Videti je, da si je z letošnjimi nastopi povrnila tudi samozavest ter da se ponovno počuti srečna na belih strminah. Z novim opremljevalcem Kästle in ekipo, ki ji je stala ob strani tudi v časih, ko ni bilo vse kot si je želela, se zdi, da je tako vnovič našla pravo pot .

Štuhčeva že desetletje velja za eno najhitrejših in najboljših smučark hitrih disciplin, da pa kljub 32. letom še zmeraj sodi v sam vrh bele karavane, se je zavedala že v začetku sezone, v Lake Loisu.

Čez dva tedna bo tako Mariborčanka v Meribelu  lovila svoj tretji naslov najboljše smukačice na svetu, na vprašanje, ali pričakuje zlato v smuku, pa je hudomušno, malce v smehu, malce zares, odvrnila: “Zakaj pa samo v smuku?”


Sedaj je jasno, da bo Ilka nastopila tudi na superveleslalomu, tistem uvodnem za kombinacijo. “Bomo videli, če se bomo odločili, da pelje potem še slalom. Superveleslalom zagotovo, je pa res, da slaloma zadnji dve leti praktično nismo trenirali,” je odkrito dejala Darja Črnko, mam in glavna Ilkina trenerka, katere intervju bomo v celoti objavili jutri na Maribor24.si.

V nadaljevanju pa najzanimivejši odgovori simpatične Mariborčanke Ilke Štuhec.

Kako se vam zdijo vaši letošnji rezultati?

Moram reči, da niso slabi (smeh). Vsi vemo, da je vedno lahko še boljše, ampak komentar Marka (Vukičevića) v Lake Loiusu je bil najbolj na mestu. Dejal je, da sploh ni presenečen, saj ve, česa sem sposobna in da še vedno znam smučati.

Vem, da smo delali dobro, sem spet samozavestna in uživam v tem, kar delam, s tem pa pride sproščeno in hitro smučanje.

Se je pojavilo kaj strahu pri vseh teh spremembah z opremo, ekipo?

Vedno se lahko odvije drugače, tudi ko si na vrhu ali takrat ko si na dnu. Vemo, da smučanje ni najbolj varen šport na svetu, stvari se lahko vselej obrnejo narobe. Na koncu sem poslušala samo sebe, vedela sem, da moram nekaj spremeniti. Pri tem ni bilo strahu, sem pa čutila veliko olajšanje, kajti lani spomladi, po zadnji dirki, sem na sestanku jasno povedala, kaj bom naredila. Že naslednji dan je bila zame to ena velika zmaga in vedela sem, da lahko gremo na tej točki samo še navzgor.

Ste bili letos morda presenečeni nad tako dobrimi rezultati?

Ne, nisem presenečena, ker vem, kako smo delali in kako se počutim.

Ste želeli dokazati tistim, ki so morda obupali nad vami, da so v zmoti?

Ne, to ni bil nikoli cilj. Preprosto sem se odločila, da nadaljujem s tem, kar najraje počnem na svetu in da željo, motivacijo, pa tudi zdravje, posvetim temu še naprej.

Foto: Mitja Novak / Maribor24.si

Zaupajte nam še nekaj o spremembi ekipe …

Stef (Abplanalpniti) niti slučajno ni slab trener, ampak enostavno je delal z drugačnimi tekmovalci in drugačnimi ekipami. Smučanje je na koncu le individualni šport, ne glede na vse.

Z ekipo smo na realnih tleh tudi sedaj, nihče od nas se, po domače povedano, ne tolče po prsih in meni, da je pametnejši. Dejstvo je, da se dobro delo vselej poplača in sedaj ne želimo popuščati, delali bomo še naprej, kot do sedaj. Je pa res, da so nekateri težji trenutki sedaj bistveno lažji.

Kakšna je možnost, da spet postanete svetovna prvakinja v smuku?

Zakaj pa samo v smuku (smeh)? Možnosti sem več kot očitno to soboto v Cortini d’Ampezzo pokazala, se pa zavedam, da je to le en dan, v katerem se lahko vse kakorkoli drugače obrne. Na koncu je cilj vselej sproščeno smučati in narediti najboljše kar znam, ni pa vse odvisno od mene. Moj nastop je, kaj bodo naredili ostali, pa bomo videli, verjamem, da se nihče ne gre tja zabavat.

Imate tudi novega opremljevalca Kästle. Kaj pa njihova podpora?

Res je, da v svetovnem pokalu ni nikogar pri vrhu z njihovo opremo, ampak sem se pozanimala in ugotovila, da imajo bogate izkušnje. Znamka je sicer nihala, ugotovila sem tudi zakaj, ampak pripravljenost in predvsem spoštovanje do predhodnih rezultatov so mi dali potrditev in zaupanje, da bo to funkcioniralo.

Nihče ni pritiskal in govoril, da moram biti prva. Želeli so, da uživam, da smučam in da so zadeve urejene. Tudi to, koliko jih pride na tekmo, kdo vse pride iz Kästlea pove veliko. Ponavadi ne vidite lastnikov drugih znamk, da vas pridejo podpret, a oni so bili z mano tudi v Lake Loiusu.

Foto: Mitja Novak / Maribor24.si

Ste poleg opreme spremenili tudi kaj v načinu treninga?

Kar se tiče fizične priprave ne bi rekla, da smo veliko spremenili. Res je, da se tudi jaz staram, regeneracija ni na ravni kot prej, vendar s kontinuiranim Tininim (Kobale) programom gredo stvari vedno na bolje. Tina me pozna, ve kaj potrebujem, ve kje so moje omejitve in to kontinuirano delo prinaša rezultate.

Včasih si tudi jaz mislim, da imam ogromno mišic, pa da to morda ni najbolj ženstveno, a po tistem grdem padcu in pristanku v ograji, si rečem: “Hvala telo, da sodeluješ in da se je izšlo tako, kot se je”.

Spremenila sem se glede psihične priprave, ker sem tekom kariere preizkusila marsikaj, tudi različne psihologe, a sedaj si zmorem in znam na nek način pomagati tudi sama, kar je velik doprinos v celotni zgodbi.

Ali je nedavna poškodba gležnja vplivala na vaše zadnje nastope?

To ni bil največji preskok, ki se je zgodil. V začetku januarja, pa vse do Cortine, smo imeli en dober vrtiljak, bi dejala. Na treningih po krajši pavzi, v začetku leta, sem imela občutek, da sem pozabila smučati. Štiri dni smo se zgolj čudno gledali, stvari se niso poklopile.

Nato sem prišla v St. Anton, vedela sem, kaj moram narediti, to soboto sem se tudi dobro počutila, ampak, kot je mama prej dejala, sem se morda malo preveč “freh” spustila in pristala v ograji.

Kako pomembno je, da imate fizioterapevtko in kondicijsko trenerko v enem?

Veliko, Tina ve, kaj in kako narediti na enem področju, obenem pa bo to na drugem nadoknadila. Pozna me in po padcu sem ji dejala, da bomo naredili, karkoli bo svetovala, ker sem se tak odločila. V torek zvečer sem obula pancer, videla sem, da je vse v redu, v sredo na prvem treningu, torej tri dni in pol po padcu, pa več nisem razmišljala o gležnju.

Gleženj je torej sedaj v najlepšem redu?

Kateri gleženj (smeh)? Hecam se. Vse je v redu.

Za konec, kakšni so plani na SP poleg smuka?

Vsekakor obe hitri disciplini, ostalo bo povedala mama. Plan je hitro in sproščeno smučanje. Česa sem sposobna, vem že od jeseni. Kaj se bo na koncu izcimilo, pa bomo videli.