Svojo karierno pot je kot številne hiše, ki so še vedno paradni produkt podjetja “Maribor les – Marles”, tudi sam zgradil v podjetju, njegovo poslovno pot pa bi lahko primerjali gradnji hiše, saj je šel skozi vse faze Marlesovega procesa dela. Matej Vukmanič uspešno vodi podjetje Marles že vrsto let, da je podjetje trdno kot njegov najmanjši del, torej Marlesica, pa dokazuje to, da je direktorju uspelo kljubovati številnim viharnim obdobjem, ko je po epidemiji in krizi v gradbeništvu udarila še energetska kriza. Pa ne le to, krizam navkljub se zadovoljni kupci vračajo, podjetje pa dobiva številne nagrade. “Marleska” ali pa “Marlesica”, kot ji rečemo v Mariboru, domu podjetja, je vse do danes postala sinonim za montažno hišo, kar je največji dokaz o kakovosti podjetja z bogato tradicijo, zgodovino in zgodbo o uspehu.

Kje ste začeli svojo karierno pot?

V Marlesu sem zaposlen že slabih 19 let, tudi svojo kariero sem začel v tem podjetju, in sicer leta 2004, takoj po opravljeni diplomi sem se prijavil na razpis za pripravništvo in bil uspešen. To je moja prva zaposlitev, zato lahko rečem, da sem karierno rasel v podjetju. Po približno štirih letih pripravništva so mi zaupali vodenje hčerinske družbe v Zagrebu, tam sem nato postal direktor, nato pa dobil novo priložnost, ko sem leta 2012 v Avstriji prevzel direktorsko mesto naše hčerinske družbe. To opravljam še danes, ob vodenju naše matične družbe. Vlogo direktorja sem prevzel leta 2019, vse do takrat pa je bil moj predhodnik gospod Božac, s katerim še danes odlično sodelujeva in se dopolnjujeva. Dolga leta sem bil obenem vodja prodaje za tuje trge s poudarkom na Švici in Nemčiji.

Omenili ste Švico, Nemčijo, na katerih trgih je Marles še prisoten, kje so vaši potencialni kupci razen doma?

Marles je zelo odprt za tuje trge. Polovico prihodkov ustvarimo doma, polovico pa na tujem. Glavni tuji trgi so tako Avstrija, kjer imamo hčerinsko podjetje, Nemčija, Italija, Švica, delali smo tudi projekte na Irskem, Hrvaškem, v Angliji, ter v Ukrajini. V svoji dolgi zgodovini smo gradili tudi hiše v ZDA, zgradili smo denimo naselje v 80-ih letih v Ameriki, pa na Tenerifih. Marles je sinonim za montažno gradnjo pri nas, saj se je podjetje poleg gradnje montažnih hiš in kuhinj, uveljavilo tudi v nekdanji Jugoslaviji.

Kakšna je zgodovina podjetja?

Marles ima zelo dolgo zgodovino, lahko se pohvalimo, da smo eno izmed redkih gradbenih podjetij, ki je obstalo vso to tranzicijo. Številna podjetja so namreč šla v stečaj, ali pa se likvidirala. Več kot 85 let že proizvajamo hiše v naši proizvodnji. Maribor ima tako že skozi vso zgodovino zelo močno industrijo, že v zgodnjem 18. stoletju je bila na našem območju močno razvita gozdarska industrija zaradi Pohorja v bližini, kjer je obilica lesa. V bližini je Drava, kjer so lahko nato les na flosih prevažali, prav zaradi obeh dejstev pa se je na tem območju v 17. stoletju začela razvijati zgodba lesarske industrije. V 19. stoletju je železniška povezava med Dunajem in Trstom trgovanje z lesom le še olajšala. Zametki Marlesove zgodbe pa sicer segajo v letu 1900, ko je Ferdinand Potočnik odprl prvo mizarsko delavnico v Mariboru in je izdeloval stilno pohištvo. Namenjeno je bilo pretežno višjemu sloju. Še za časa druge svetovne vojne je imel v Melju mizarsko delavnico. Po njegovi smrti je država njegovo imetje nacionalizirala in odločili so se, da bodo združili vse majhne delavnice, iz tega pa se je kasneje razvil industrijski obrat Marles, ki v imenu združuje oboje, torej Maribor in les. Leta 1960 je bilo podjetje ustanovljeno in vse od takrat proizvaja objekte.

Hiša je še vedno paradni produkt, kaj še proizvaja Marles?

Pred podjetjem je še danes industrijska cona Marles, ki je v preteklosti predstavljala zaposlitev več sto ljudi iz okoliških krajev, ki so takrat delali v različnih, z družbo Marles povezanih podjetjih. Še v času nekdanje Jugoslavije je bil Marles zelo veliko podjetje, kot po obsegu poslovanja kot po številu zaposlenih. Proizvajali so pohištvo, saj je bila tukaj največja žaga v Jugoslaviji. Proizvajali so pohištvo, stilno pohištvo, kuhinje, stavbno pohištvo in objekte. Marles je bil organiziran takrat kot TOZD, ena podružnica je bila v Lovrencu na Pohorju, kjer ima Marles še danes proizvodnjo.

S katerimi podjetji ali pomembnimi deležniki sodelujete na lokalni in nacionalni ravni?

Zelo močno bazo kadra črpamo iz Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru, sodelujemo tudi z Univerzo v Ljubljani. Povezujemo se tudi z Univerzo na Primorskem, javnim inštitutom Innorenew CoE, ter raznimi drugimi združenji. Nedavno smo prejeli pomembno priznanje za družbeno odgovornega delodajalca. Zelo se nam zdi pomembno, kakšno vlogo predstavlja Marles v širši družbi. Želimo biti namreč odgovorni v širši družbi, ne le do kupcev, temveč tudi do dobaviteljev, podizvajalcev in lokalne skupnosti, kjer sobivamo. Menim, da je Marles več kot družbeno odgovoren delodajalec. Zavedamo se dejstva, da so zaposleni največja vrednota v našem podjetju. Veliko delamo na tem, da za zaposlene ustvarimo dobro delovno okolje in dovolj priložnosti, da se karierno in osebnostno razvijajo.

Koliko zaposlenih ima Marles danes?

Trenutno nas je 140, imamo tudi hčerinsko družbo v Avstriji – Marles Fertighaus, kjer je še dvajset zaposlenih in sestrsko družbo Marles Gradnje, kjer so zaposleni monterji za montažo naših objektov, tako da nas je skupno približno 200 zaposlenih.

Kje ima Marles še hčerinske družbe?

Zaenkrat v Avstriji, na drugih tujih trgih sodelujemo s partnerji, arhitekti ali gradbenimi podjetji, s katerimi smo partnerji že vrsto let.

Epidemija je močno načela trg, naj bi se v gradbenem poslu začela šele letos kazati. Ali to drži in zakaj je temu tako?

Današnje post-covidno obdobje zelo radi primerjamo z krizami iz preteklega obdobja in potem vlečemo neke vzporednice o teži ali pa o dolžini posameznega kriznega obdobja. Osebno lahko povem, da je trenutna situacija v marsikaterem pogledu mnogo bolj nepredvidljiva, saj vstopamo v neko novo obdobje misleč, da smo covid krizo prebrodili in da pač huje, kot je bilo takrat, ko smo bili prisiljeni ostajati zaprti v svojih domovih in je bilo javno življenje dobesedno ustavljeno, enostavno ne more biti. Moram reči, da smo v času epidemije, v začetek leta 2020 vstopili dobro pripravljeni. Bili smo finančno stabilni, imeli smo polne knjige naročil, obeti za prihodnost pa so bili zelo dobri. Poslovodstvo je dobro reagiralo, ko so se kazali prvi zametki krize, smo z raznimi ukrepi zaščitili podjetje in zaposlene. Ko je bila prepoved opravljanja storitev v Sloveniji, smo lahko denimo proizvajali objekte za Avstrijo ali Švico, ko je bila tam prepoved, pa smo lahko delali na trgu, kjer nam je bilo dovoljeno delati.

Kako se je odražalo stanje na trgu med in po epidemiji? Kaj pa energijska kriza?

Med covidom so bili kreditni aranžmaji ugodni, obrestne mere so padale, po vsej Evropi se je delil t.i. helikopterski denar, zaposleni v javnih službah so dobivali dodatke in posledično je prišlo do kopičenja kapitala pri določenih posameznikih. S koncem krize so ljudje začeli denar tudi trošiti, saj se je marsikdo med epidemijo odločil za nakup hiše. V letih 2020 in 2021 smo tako podpisali rekordno število pogodb. Povečalo se je število naročil, obenem pa je prišlo do pomanjkanja nabavnih surovin in materialov, saj številni dobavitelji in proizvajalci med covid krizo niso proizvajali, zaloge že proizvedenih materialov pa so zelo hitro pošle. Sledili so prvi zametki inflacijskega cikla, v katerega smo kasneje tudi padli. Najprej so nam cene dvignili dobavitelji lesa, in sicer za več kot 200 odstotkov v samo nekaj mesecih. Ta dvig je motiviral tudi ostale dobavitelje, kar se je reflektiralo v vse višjih cenah surovin. Kasneje se je zgodila še vojna v Ukrajini, ki je dodatno vplivala na cene, zato lahko govorimo o neke vrsti recesiji, ki prihaja kot rezultat upada prodajnih aktivnosti na gradbenem področju. Posledica epidemije se tako šele kaže in mislim, da se bo predcovidno stanje ali stabilnost ki smo jo poznali v predcovidnem času povrnila šele v drugi polovici leta 2023 oziroma 2024. Moram pa reči, da smo vstopili v krizo dobro opremljeni, smo finančno stabilni, imamo veliko in obširno knjigo naročil ter posledično imamo zasedeno proizvodnjo še celotno poslovno leto 2023.

Kako ste se spoprijeli s krizo, kakšne ukrepe ste sprejeli?

Na premišljen način želimo organizirati procese v podjetju, kar pomeni, da želimo optimizirati proizvodne kapacitete, imamo še veliko podpisanih pogodb za Slovenijo in Avstrijo, ki jih še nismo odpremili, zato bomo najverjetneje obseg dela nekoliko porazporedili, da nam dela ne bo zmanjkalo do leta 2024. Zavarovali smo se tudi, da naše prodajne cene v pogodbah vežemo na indeks rasti gradbenih storitev za stanovanjsko gradnjo, ki ga redno objavlja Gospodarska zbornica. Leta 2020 se nam je namreč zgodilo, da smo podpisovali pogodbe s fiksno zajamčeno ceno, medtem pa so nam dobavitelji zvišali cene tudi za 40, 50 ali 60 odstotkov, kar je pomenilo, da smo utrpeli precejšnje izgube. Menedžment se zares ukvarja s tem, kako zmanjšati rizike za zaposlene, mislim, da na tem področju delamo dobro.

Še vedno ste največji proizvajalec montažnih hiš, kaj je vaš recept za uspeh, zakaj je Marles že toliko let prisoten na trgu?

Nekje sem zasledil, da je v Sloveniji 64 ponudnikov montažnih hiš, le peščica pa ima lastno proizvodnjo in potrebne certifikate, izvaja kontrole kakovosti, ter deluje v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo. Osebno menim, da je naša največja konkurenčna prednost prav lastni razvojni oddelek, kjer je zaposlenih več kot 15 gradbenih inženirjev, imamo lastno proizvodnjo, lastni arhitekturni biro, od konkurence nas loči tudi to, da se v naši proizvodnji hiša v celoti izdela. Številni drugi ponudniki izvajajo večino teh del na gradbišču, pri nas pa se večina del opravi v proizvodnji. V primerih, kjer je veliko postopkov narejenih v proizvodnji, kjer gre za kontrolirano in nadzorovano območje, lahko preverjamo, ali so pravilno vgrajeni materiali, ob dobavi na gradbišče pa se pripravljeni elementi v zelo hitrem času zmontirajo. Naš objekt je tako pod streho v dveh do treh dneh. Marles je vodilni proizvajalec montažnih objektov v Sloveniji, ima tradicijo, dolgo zgodovino, zelo pomembno je, da vgrajujemo prvorazredne materiale znanih proizvajalcev, kar nas postavlja na prvo mesto v naši panogi.

Koliko objektov proizvedete na letni bazi?

Približno 200 objektov, ki jih odpremimo v različne države. Velja pa omeniti, da imamo le eno proizvodno linijo in tudi pri proizvodnji za slovenski trg sledimo standardu, ki ga moramo zagotavljati denimo pri produktih za švicarski trg. Mislim, da nas to dela zelo močne v naši panogi.

Kaj je pomembno pri montažni hiši, na kaj mora biti kupec pozoren?

Panoga industrijske montažne gradnje je doživela razcvet v zadnjem desetletju. Če je bilo še do nedavnega pomembno, da je hiša grajena iz okolju prijaznih materialov, je danes velik poudarek poleg tega še, da sledi visoko razvitim tehnološkim rešitvam, ter da so v objekte vgrajeni superizolacijski materiali. Ideja je tudi ta, da je današnji objekt samozadosten, torej ne potrebuje energije od zunaj, ampak jo proizvaja in porabi sam. Tak objekt je naš Dom 24 ur, ki ustreza vsem navedenim standardom, obenem pa je tudi center mobilnosti.

Kakšna je torej vizija Marlesovih objektov za prihodnost?

Naša vizija predvideva, da bo Marlesova pametna hiša v prihodnosti nekakšna celica v naselju, prek katere se bodo lahko oskrbovali drugi objekti. Tako bo takšna hiša lahko proizvedla energijo s toplotno črpalko in sončno energijo, ki jo bo porabila zase in obenem pošiljala v druge objekte. Ta funkcija je tudi reverzibilna. Če bi bilo v naseljih pet takšnih objektov, kot je denimo Dom 24 ur, bi se lahko celotno naselje samostojno oskrbovalo.

Kdo je največkrat kupec Marlesove montažne hiše?

Naša največja ciljna skupina so posamezniki med 30 in 45 letom, recimo mlade družine, teh je največ. Imamo tudi veliko starejših generacij, ki se odločijo, da bodo svoj dom prepustili mlajši generaciji in se bodo preselili v manjšo hišo. Na tem mestu velja poudariti, da si kot največji uspeh štejemo dejstvo, da se k nam vračajo posamezniki že v tretji generaciji. To je dokaz zadovoljstva in prepričanja, da je Marles res zaupanja vreden ponudnik montažnih hiš.

Dejansko je Marles in Marlesica postala sinonim za montažno hišo …

Res je, veliko teh objektov je še v uporabi. Marles je doslej postavil več ko 27 tisoč objektov v vsej zgodovini po vsej Evropi. Postavil je tudi več kot 400 šol in vrtcev, to kaže na zgodovino, tradicijo, kvaliteto. V tem smislu smo eni največjih proizvajalcev v Sloveniji in v Evropi.

Ko se nekdo odloči za nakup in obišče Marles, kako poteka postopek do vselitve?

Že pred dobrim desetletjem smo postavili nov trend v industriji montažne gradnje, in sicer da bi kupcem iz enega naslova ponudili vse storitve. Kupec, ki ima parcelo, na kateri želi postaviti objekt, lahko pride k nam, od tega trenutka pa ga nato vodimo mi. Naj poudarim, da pri večini objektov, ki jih proizvedemo, gre za individualne rešitve, saj ne prodajamo tipično tipskih hiš. Pripravimo torej idejno zasnovo, izrišemo projektno dokumentacijo, priskrbimo gradbeno dovoljenje, nato pa pripravimo še betonsko ploščo, ali pa za to poskrbi kupec sam. Ko je vse pripravljeno, Marles v večini primerov postavi objekte na ključ, kupec se samo še preseli in doda pohištvo tre vgradi kuhinjo.

Kako cenovno so Marlesove hiše dostopne, denimo od najbolj cenovno ugodne variante, pa do tiste najbolj dodelane?

Pred dobrim letom so bile cene nižje, žal pa so številna že prej omenjena dejstva povezana s covid krizo in kasnejšim naraščanjem cen nabavnih surovin, ter nenazadnje še energetsko krizo pripomogla, da so se tudi naše prodajne cene morale dvigniti. Če je bila še pred letom dni v povprečju cena za kvadratni meter objekta na ključ približno 1100 evrov, se danes ta giblje med 1300 ali 1350 evri. V zadnjem času sicer opažamo, da se cene na trgu umirjajo in da je očitno inflacija dosegla vrhunec. Želimo si, da temu sledi tudi dvig prodajnih aktivnosti in sprostitev prodajnega krča, v katerem smo se znašli v drugi polovici preteklega leta.

Nekatera podjetja so se selila, kakšni so pogoji pri nas, v Mariboru, za podjetje?

Podjetje Marles posluje v neposredni bližini Avstrije, zato imamo velikokrat problem z delovno silo, ker se visoko kvalificiran kader odpravi na delo v Avstrijo za boljšimi delovnimi pogoji. Lahko pa povem, da so plače v našem podjetju za več kot 10% višje kot plače v primerljivih podjetjih v panogi.