Rekli smo mu najhujši ležeči policaj. In ga že kar takoj januarja označili za največji mariborski prometni izziv leta 2021. S pripisom, da čezenj upajo le največji heroji. Pa je zdržal komaj dva meseca. Kdo ali kaj? Ležeči policaj, ki se je z Ulice Pariške komune res hitro poslovil.

Prehitro? Čemu je potem sploh bil postavljen? Zato smo se obrnili na na Urad za komunalo, promet in prostor, kamor so nas napotili že na Nigradu. Na mariborski občini so nam za sogovornika ponudili kar podžupana Sama Petra Medveda, doktorja gradbeništva. Problematiko dobro pozna. Je dobro pripravljen, zgovoren in preudarno umirjen sogovornik.

Pritisk občanov

Kako in zakaj je bila sprejeta odločitev za montažo cestne grbine, tako imenovanega ležega policaja, na Ulici Pariške komune?

Projektant tega odseka ceste sem bil prav jaz; tako vodja projekta kot odgovorni projektant. V sklopu ureditve tega dela Ulice Pariške komune smo izvedli ukrepe umirjanja prometa. Kot vidimo, so bili narejeni zožitev in ločilni pas. Torej elementi, ki naj bi poskrbeli, da naj ne bi bilo povečanih hitrosti. Kar na koncu dokazujejo tudi meritve hitrosti, ki na tem delu niso bistveno prekoračene, v povprečju celo ustrezajo projektni hitrosti. Cesta je imela komisijski pregled, vrsto let je vse tudi po mojem mnenju dobro funkcioniralo. Dejstvo pa je, da imamo na tej cesti nivojski prehod.

Projektant tega odseka ceste sem bil prav jaz; tako vodja projekta kot odgovorni projektant. V sklopu ureditve tega dela Ulice Pariške komune smo izvedli ukrepe umirjanja prometa. Kot vidimo, so bili narejeni zožitev in ločilni pas.

Ljudje smo pogosto v različnih vlogah: enkrat smo vozniki, drugič pešci, tretjič kolesarji; odgovarjale bi nam zelo različne rešitve. Cesta je v tem delu ena glavnih prometnih ulic s prometno ureditvijo nad 10 tisoč vozil, pri kateri smo kot ukrep umirjanja prometa v skladu s tehničnimi specifikacijami uporabili element umirjanja, ki dotlej še ni bil postavljen. Nisem na položaju, kjer bi moral vsako odločitev potrditi ali odobriti. Za to se je odločil Urad za komunalo, promet in prostor na osnovi, čemur sam pravim, pritiska občanov.

Kako si sami pojasnujete, razlagate, dojemate pritisk občanov?

Čisto življenjsko. Pritiski občanov so glede na različne vloge. Recimo, pri novo urejenem podvozu Ljubljanske ulice imamo pritisk enega občana, ki ga blazno moti hrup zaradi taktilnih oznak za slepe in sladovidne. Grbinica je izredno majhna, ampak ker gre za žlebičke, pride ob vožnji čeznje do zvoka, ki občana iritira. Stvar smo izmerili in ugotovili, da hrup ni prekoračen. Ampak občana blazno moti.

Hitrostna ovira ni bila ustrezna

Tako se je tudi v primeru Pariške komune nekaj ljudi počutilo nevarno. Ko je bil ukrep montaže izveden – opazil sem ga tudi sam kot voznik in se mi je zdel neprimeren –, sem zasledil tudi v pismih bralcev mnenje, da gre za pretiran ukrep umirjanja prometa. S čimer se strinjam. Zakaj? Ta hitrostna ovira za takšen rang prometne ceste ni ustrezna, zato sem po sestanku Urada za komunalo, promet in prostor predlagal, naj se razmisli in načrtuje drugačno ureditev. Ta je bila za voznike izredno moteča. Pogledali smo si tudi film, do velikega zastoja prometa je prihajalo tudi takrat, ko pešcev tam ni bilo.

Šlo je za prekomerno zaustavljanje prometnega toka in dodatne hrupne obremenitve na že tako hrupnem odseku. Kolegom sem predlagal odstranitev ovire in načrtovanje bolj primerne rešitev. Kar se tiče pa občanov in udeležencev, se nekateri zdaj počutijo prikrajšani, nekateri pa rešitev pozdravljajo.

Šlo je za prekomerno zaustavljanje prometnega toka in dodatne hrupne obremenitve na že tako hrupnem odseku. Kolegom sem predlagal odstranitev ovire in načrtovanje bolj primerne rešitev. Kar se tiče pa občanov in udeležencev, se nekateri zdaj počutijo prikrajšani, nekateri pa rešitev pozdravljajo. Trdno sem prepričan, da ima ta cesta vse elemente umirjanja prometa. Ne moremo pa žal jamčiti, da nekdo ne bi ravnal mimo prometnih pravil, povzročil nevarnost ali celo ogrozil nekoga na prehodu za pešce. Geometrija te ceste je izredno dobro urejena in primerna. Nivojski prehod bomo preučili in z meritvami hitrosti analizirali ter naredili ukrep za umirjanje prometa, če bomo ugotovili, da je zadeva nevarna, ki pa ne bo takšna kot ukrep, ki je bil izveden in nato tudi odstranjen.

Zlivanje slabe volje

Je bil potem ležeči policaj neke vrste »eksperiment«? Glede nato, da ni šlo za dolgotrajno rešitev, dočakal je komaj dva meseca.

Po dveh letih lahko zdaj že povem, da so naši uslužbenci sploh na Uradu za komunalo, promet in prostor pod pritiskom občanov. Ti pritiski niso zelo prijetni, ponavadi gre bolj za zlivanje slabe volje kot pohvale.

V kakšni obliki najpogosteje? Pisno, ustno?

Klici, mejli, srečevanje na ulici. Ampak to je življenje. V primeru na Ulici Pariške komune sem pogrešal morda malo širši pogled kot le željo ugoditi nekomu, ki je opozarjal. Znova bom povedal: v prometu niso le pešci, so tudi kolesarji in vozniki. Ukrep je bil za prometni tok izredno rigorozen, vozilo se je moralo ustaviti na manj kot 10 kilometrov na uro, kar se mi iz strokovnega vidika zdi pretirano.

Omenjate odzive občanov. Do katere točke se mnenja občanov presoja strokovno, kdaj pa nastopi politična odločitev?

Želim si, da do političnih odločitev ne prihaja. Ampak prihaja, ker govorimo o prometni politiki, saj je gradnja infrastrukture del politike, ki pa bi morala biti strokovno podkrepljena. Preden nekdo sprejme odločitev, bi zadeva morala imeti dokument in analizo, na podlagi katere se odloči. Kar je seveda povezano s sredstvi. Takšna ureditev, kot je bila tukaj, je enostavna, saj je bil element v skladišču Nigrada in se privijači v roku ene ure.

Takšna ureditev, kot je bila tukaj, je enostavna, saj je bil element v skladišču Nigrada in se privijači v roku ene ure.

Če bi morali zgraditi dvignjen prehod za pešce, ki je do voznikov in pešcev veliko bolj prijazen, pa gre za naročilo, asfaltiranje, horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo in je izvedba bistveno težja. Zato se včasih zateka k poenostavljenim rešitvam. V tem primeru se meni rešitev ni zdela ustrezna ne iz strokovnega ne iz političnega vidika.

2021 bo bogato leto

Kaj narediti v primeru, kot ste omenjali v primeru Ljubljanske ulice, če se pritoži tudi zgolj en občan? Kaj takrat odloča?

Definitivno strokovni dialog. Običajno je praksa, da pride do predloga, ki ga predebatiramo, soočimo različna mnenja in potem skušamo sprejeti konsenzualno odločitev na osnovi argumentov. V prometu nikoli ne gre pokriti vseh interesov, poskušamo pa večinske, predvsem z mislijo na prometno varnost in zaščito najbolj ranljivih.

Se v letošnjem letu obeta še kakšna podobna sprememba, ki bi jo vozniki in pešči hitro občutili?

V skladu s sklepi mestnega sveta nas čakajo ukrepi na Mladinski, Krekovi in Maistrovi ulici. Predvsem varna parkirišča za starše, ki vozijo otroke v šolo, prehode za pešce in ureditev boljše razsvetljave. Čakajo nas dela v Ruperčah, Oreškem nabrežju, Bezjakovi ulici, Lackovi cesta, Borcev za severno mejo, Dogoški cesta, Pod vinogradi, Razvanjski cesti, Sarajevski ulici in Cesta na Žavcerja.

Čaka nas veliko vzdrževalnih del, prav tako šest kilometrov novih kolesarskih stez, začetek izvedbe novega križišča na koncu Kardeljeve s Streliško cesto, začetek gradnje zahodne obvoznice… Za letošnje leto imamo kar bogat program.

»Žohar« je vaja z ročno

Smo Mariborčani (ne)naklonjeni spremembam v prometu?

Tako kot vsi drugi, nečesa se navadimo. Definitivno pa si Mariborčani želimo boljših vozišč in pločnikov. Parterne ureditve imamo izredno slabe, po dveh letih sem ugotovil, da je to posledica ne dovolj sistemsko dovoljenih ukrepov pri gradnji komunalne infrastukture. Zdaj smo zadevo spravili na občinskem nivoju v tehnične smernice, zato ne pustimo več posegov v parterno površčino brez ustreznega soglasja in dokumentacije. Ne pustimo posegov do pet let, ko je zadeva enkrat narejena.

Potrebovali bi večje proračunske postavke, da bi vozišča spravili v stanje, kot bi jih morali imeti. V sklopu holdinga pa smo zagotovili, da se slaba praksa iz preteklosti ne izvaja več.

V preteklosti smo bili na vrhu v tem, kolikokrat se je lahko nestrokovno posegalo v ceste, posledica pa so slaba vozišča, pločniki in steze. To ljudje najbolj opazijo. Pri novogradnjah kolesarskih stez nismo slabi, pri stanju vozišč pa smo zelo v zaostanku. Glede na proračunska sredstva bomo težko dohajali trend potrebne obnove. Potrebovali bi večje proračunske postavke, da bi vozišča spravili v stanje, kot bi jih morali imeti. V sklopu holdinga pa smo zagotovili, da se slaba praksa iz preteklosti ne izvaja več.

Kateri ležeči policaj je vam osebno bil izziv? Kaj je za vas primer dobre prakse?

Če je cesta po svoji geometriji narejena tako, da voznik zazna, s kakšno hitrostjo mora voziti, temu sam pravim dobra cesta. Dobra rešitev so tudi ustrezno dvignjeni prehodi za pešce, ker dvignejo pešca na višji nivo od voznika, zato je preglednost boljša, hkrati pa ni neprijazna do voznika. Sploh v coni 30. Na coni 50 bi to bil prekomeren ukrep. Nisem pristaš prevelikega števila prometnih znakov, saj jih ne gledamo, če se tam veliko vozimo.

Nisem niti pristaš preširokih prometnih pasov, saj potegnejo voznike v prekomerno hitrost vožnje. Tak primer je Titova cesta, kjer imamo izredno široko prometno površino in omejitev hitrosti na 50. Vsakemu je tam velika težava voziti 50 na uro. Če bi imeli ožje pasove in ločilne, bi bilo drugače.

Nisem niti pristaš preširokih prometnih pasov, saj potegnejo voznike v prekomerno hitrost vožnje. Tak primer je Titova cesta, kjer imamo izredno široko prometno površino in omejitev hitrosti na 50. Vsakemu je tam velika težava voziti 50 na uro. Če bi imeli ožje pasove in ločilne, bi bilo drugače. Velik izziv je tudi Ptujska cesta, ki je za voznika lepo urejena, semaforizirana, ampak kljub omejitvi 70 na uro imamo sploh v večernem času hude prekoračitve. Želimo si zeleni val in večjo pretočnost, ostaja pa varnostni izziv, ko tam ni veliko prometa.

 Pa sami? Imate kakšen prometni izziv, kot je bil omenjeni leželi policaj? Morda vožnja skozi rondo v Gospovetski pri Štuku, zavoj v desno iz Nasipne ulice pri »Žoharju«?

Že od njegovega začetka vemo, da je rondo na Gosposvetski premajhen glede na prometno ureditev. Dobro je, da ima desni zavijalni bypass iz smeri Fontane. Tam je bil predviden podhod za pešce in kolesarje, ki ni bil izveden, zato smo Direkciji za infrastukturo že pisali, tako da nas v bodoče tudi tukaj nekaj čaka. Ljudje so se ureditve privadili, semafor bi bil tukaj manj priljubljen. Je pa izziv, ker je notranji radij relativno majhen in moraš kar obvladati pravilno vožnjo. Pri Žoharju pa je predvsem izziv, ko delaš šoferski izpit. Saj vemo, vaja z ročno. Govorimo o neprimerni cesti in dolgoročno želimo ta priključek ukiniti ter uvesti preboj Ulice Pariške komune iz Tabora na Pobrežje.