Zavod Kolektiv 99 je v imenu potrošnikov vložil 11 kolektivnih odškodninskih tožb zoper banke, ki pri obračunavanju obresti kreditov s spremenljivo obrestno mero ravnajo, kot da je euribor enak nič, čeprav je od leta 2015 negativen. Skupni tožbeni zahtevek skupaj z zamudnimi obresti znaša 159 milijonov evrov.
Zavod je pri pristojnih okrožnih sodiščih po Sloveniji vložil odškodninske tožbe zoper Addiko bank, Inteso Sanpaolo, BKS bank, Deželno banko Slovenije, Delavsko hranilnico, Gorenjsko banko, NLB, Novo KBM, N banko, SKB in Unicredit banko Slovenija, so danes sporočili iz Zavoda Kolektiv 99.
“Banke so si v zadnjih letih na račun prikrajšanih potrošnikov brez pravne podlage ali na podlagi ničnih pogodbenih klavzul prilastile koristi negativnih vrednosti euriborja,” so zapisali. Po njihovem imajo argumenti zavoda močno podlago v veljavnih predpisih v Sloveniji, saj gre predvsem za neskladnost z zakonom o varstvu potrošnikov, zakonom o potrošniških kreditih in obligacijskim zakonikom.
Poziv, da se evidentirajo
Potrošnike, ki so odplačevali ali še odplačujejo kredit po spremenljivi obrestni meri, vezani na euribor, so pozvali, naj se evidentirajo na njihovi spletni strani. S tem bodo pripomogli k uspehu kolektivnih sporov zoper posamezne banke, sodni postopek in evidentiranje pa zanje ne pomenita nobenega stroška, saj v zvezi s sodnim postopkom ne prevzemajo nobenega tveganja, so zatrdili.
Zaradi visoke podpore vložili tožbe
Zavod je sredi aprila banke pozval, da nemudoma prenehajo s praksami, ko pri obračunavanju spremenljive kreditne obrestne mere, ki je vezana na euribor, ravnajo, kot da je ta enak nič, čeprav je negativen. Banke je pozval, naj kreditojemalcem povrnejo prikrajšanje. Ker so se te odzvale negativno, iz odziva potrošnikov pa je zaznati, da obstaja široka podpora aktivnostim zavoda, je vložil tožbe.
Direktor Zavoda Kolektiv 99 Sašo Stojanovič Lenčič je ocenil, da so vložene kolektivne tožbe skupaj z velikim odzivom potrošnikov pomemben signal, da se potrošniki znamo organizirati in se postaviti za svoje pravice. “Verjamemo, da bodo ti postopki pozitivno vplivali na varstvo pravic potrošnikov v Sloveniji in pomenili dodaten preventivni pritisk, da se kršitve teh pravic ne izplačajo,” je poudaril.
Medtem je Zveza potrošnikov Slovenije konec maja iz istega razloga vložila tožbo proti banki Sparkasse. Zveza zahteva, da kreditojemalcem pravilno obračuna višino anuitete med julijem 2015 pri trimesečnem euriborju oz. januarjem 2016 pri šestmesečnem in letošnjim aprilom ter vrne preplačila.
Gre za težavo celotnega euro območja
V Združenju bank Slovenije so sredi maja opozorili, da cene kredita ne določa le obrestna mera in da klavzule v pogodbah niso nujno nepoštene. Po besedah pravnika Mihe Juharta je Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani po naročilu združenja bank pripravil analizo, ki je pokazala, da “zelo prepričljivih argumentov, da bi šlo za same po sebi nepoštene klavzule, ni”. Gre za težavo celotnega evropskega prostora, prostor za odločitev sodišča, ali so posamezne pogodbene klavzule dopustne ali ne, pa je relativno širok, je dodal.
