Potem ko so konec lanskega leta vlada in dobavitelji električne energije pozivali gospodarstvo k čimprejšnjemu sklepanju letnih pogodb za dobavo električne energije in zemeljskega plina za leto 2023 oziroma tudi za daljša obdobja, smo na Gospodarski zbornici Slovenije preverili, koliko jih je to dejansko storilo. Zastavlja se namreč vprašanje, ali so bili tovrstni pozivi na mestu, glede na to, da sta zdaj ceni elektrike in plina bistveno nižji kot pred dvema, tremi meseci.
Nekatera podjetja so prekinila pogodbo in kljub penalom prihranila na ceni energentov
Z Gospodarske zbornice Slovenije so nam sporočili, da točnih podatkov o zakupih nimajo, po podatkih dobaviteljev pa naj bi večina odjemalcev zaprla pogodbe z vsaj delnim zakupom. Res pa je, da so se nekatera podjetja odločila tudi, da ostanejo na spotu. Na vprašanje, ali so bili tovrstni pozivi primerni in kdo bo zaradi razlik v ceni odgovarjal gospodarstvu, odgovarjajo: “Pravno formalno gledano so se lahko podjetja samostojno odločala, kdaj sklepati pogodbe o dobavi energentov. Res pa je, da se je verjetno marsikatero podjetje zaneslo na priporočila vlade. Po informacijah, ki jih imamo, so nekatera tudi prekinila pogodbo in kljub penalom prihranila na ceni energentov. Mala in srednje velika podjetja, ki so pogodbo podpisala po 9. 11. 2022, imajo tako ali tako regulirano ceno do 30. 6. 2023, zatorej je pri teh podjetjih vseeno, po kakšni ceni so sklepala zakupe.”
Nadalje v gospodarski zbornici pravijo, da sami ne prevzemajo odgovornosti, da bi podjetjem svetovali, kaj naj ta naredijo. Jih pa poskušajo opremiti s čim več koristnimi informacijami, da se lažje odločijo. Tako so denimo 26. januarja skupaj s takratnim ministrstvom za infrastrukturo (kamor je sodila energetika) organizirali posvet, na katerem so predstavniki dobaviteljev prikazali predviden trend gibanja cen v prihodnje.
Katera so še nerešena vprašanja glede pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje?
Zanimalo nas je še, ali je država storila dovolj za pomoč podjetjem v času energetske krize. Na Gospodarski zbornici Slovenije odgovarjajo, da je še vedno je odprto vprašanje pomoči velikim in energetsko intenzivnim podjetjem, ki nimajo regulirane cene energije. “Mehanizem subvencij je za velika podjetja zaradi številnih omejitev, ki jih uvaja zakon o pomoči gospodarstvu, neučinkovit. Rešeno tudi še ni vprašanje zagotavljanja likvidnosti za nekatera podjetja, saj bodo subvencije izplačane šele konec marca, medtem ko so plačilni roki dobaviteljev električne energije celo 15-dnevni. Problem pa je tudi, da je vlada z uredbo, ki je zamejila cene električne energije za srednja in mala podjetja, nerazumno izključila tista podjetja, ki so pogodbe o dobavi podpisovale pred 9. novembrom lani in zanje regulirana cena ne velja.”
Poleg tega si podjetja želijo pomoč države glede dovoljenj za delo. Dogaja se namreč, da na delovno dovoljenje tujci čakajo tudi šest mesecev, kar je za delodajalce, ki delavce nujno potrebujejo, nesprejemljivo. Država bi lahko slovenskemu gospodarstvu pomagala tudi z več subvencijami za opremo in ostala vlaganja, da bi imeli podjetniki več časa, da sami spoznajo zakonitosti trga električne energije, čemur so v zadnjih letih namenjali premalo pozornosti.
