Čedalje večjo vlogo pri trajnostni naravnanosti družbe imajo podjetja, ki lahko z inovativnimi pristopi veliko pripomorejo k zmanjšanju odpadne embalaže. V krožnem gospodarstvu namreč velja, da odpadek ne sme ostati odpadek, ampak je vir ali surovina za nove izdelke.
»Ljubljanske mlekarne že vrsto let odločno korakajo po poti postopnega zmanjševanja svojega ogljičnega odtisa, saj se zavedamo, da mora prav vsako podjetje premisliti svoje poslovne procese tudi z vidika okoljske odgovornosti. Prav tako imamo v okviru oddelka za kakovost vzpostavljen sektor za ekologijo. Kakovost in odgovorno upravljanje z okoljem hodita z roko v roki,« je ob minulem svetovnem dnevu okolja povedala Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah, in dodala: »Od uvedbe certifikata EMAS, ki smo ga prejeli kot prvo podjetje v živilsko-predelovalni panogi, vztrajno zmanjšujemo emisije v okolje, nadzorujemo porabo naravnih virov, v proizvodnih obratih pa imamo nameščene svoje čistilne naprave in vzpostavljen premišljen sistem ločevanja odpadkov.« Pri največjem slovenskem proizvajalcu mleka so v preteklih letih prenehali tudi z uporabo plastike za enkratno v uporabo za različna senzorična ocenjevanja izdelkov v podjetju, pa tudi pri promocijah in degustacijah v trgovinah.
Z ustreznim ločevanjem do čistejšega okolja
Že pred dvema letoma so v Ljubljanskih mlekarnah naredili še korak naprej in prvi v Sloveniji zaprli interno snovno zanko za embalažo Tetra Pak, v katero polnijo tudi jogurte Ego in Mu. Slednji so odslej na voljo v embalaži Tetra Pak® z enostavnim načinom odpiranja z enim zasukom pokrovčka. S snovno zanko so predelavo odpadnih materialov zaprli v svoj proizvodni in podjetniški krog. To pomeni, da od papirnice, ki iz njihovega odpadka izdeluje brisačke in toaletni papir, odkupujejo higienski material, ki ga potrebujejo v podjetju. Brisačke, v katere si briše roke 600 zaposlenih, so narejene iz embalaže Alpskega mleka ali jogurta Mu. K takemu snovnemu krogu lahko prispeva vsakdo doma, ko kupi jogurt Mu ali Ego, in prazno embalažo pravilno odloži. Večina embalaže se reciklira in pridobi surovina za nove izdelke. Jogurti Mu in Ego so tudi edini jogurti iz obnovljive kartonske Tetra Pak embalaže na slovenskem tržišču. Ta embalaža pa je enostavna za recikliranje: če jo po uporabi ustrezno sploščimo, bo zavzela malo prostora v zabojnikih, tudi sortiranje in razvrščanje je tako enostavnejše. Zato Ljubljanske mlekarne v komunikacijski akciji »Poberi svoj EGO in odMUvaj svojo plastiko« skupaj z Ekologi brez meja, Slovensko potapljaško zvezo in Tetra Pakom poudarjajo, da lahko prav vsak od nas z ustreznim odlaganjem in ločevanjem odpadkov veliko prispeva k čistejšemu okolju.
Stična točka med slovenskimi kmeti, trgovci in kupci
S projektom Mlekastično, ki ga Ljubljanske mlekarne izvajajo v partnerstvu s programom Ekošola, otroke in mladostnike izobražujejo, kako pridobivamo slovensko mleko, kako je poskrbljeno za krave mlekarice, kdo so slovenski pridelovalci mleka, kakšen je pomen in vpliv lokalne samooskrbe z mlekom ter o skrbi za živali. »Mlekastično nagovarja tako predšolske otroke, kot tudi srednješolce, zato smo največ pozornosti posvetili zasnovi programa in gradiv za različne starostne skupine. Vesel sem, da nam je to uspelo – z vrtcev in šol prejemamo zelo pozitivne odzive, pa tudi podatek, da se je v projekt vključilo preko 4000 otrok in 400 mentorjev, je izvrsten,« je povedal Gregor Cerar, koordinator programa Ekošola.
Da bi pot mleka čim bolj približali najmlajšim, so Ljubljanske mlekarne v teh dneh izdale tudi poučno-zabavno knjižico z naslovom »Ima mleko noge? Bertin vodnik po poti slovenskega mleka«. Skozi pripovedovanje kravice Berte in njene uganke otroci odkrivajo, kaj se dogaja za stenami hlevov, mlekarn in trgovin ter spoznajo pot mleka in mlečnih izdelkov od kmetije do domače mize. Knjižica bo razdeljena 11.000 otrokom, na voljo pa je tudi v elektronski obliki na spletni strani Ljubljanskih mlekarn. »V podjetju se zavedamo, da je napredek slovenske mlečne industrije v smeri ekološkega in trajnostnega v veliki meri odvisen tudi od nas. Mi smo tisti, ki vodimo razvoj, s svojimi količinami pa smo ključna stična točka med slovenskimi kmeti, trgovci in kupci. V zadnjih letih svojo tržno in komunikacijsko veljavo izkoriščamo za usmerjanje v bolj trajnostno delovanje, tako na ravni podjetja kot s podporo pomembnim okoljskim projektom,« je strnila Maja Kalan Pongrac.
