Stroški elektrike kar rastejo in rastejo, s čimer postajajo Damoklejev meč nad družinskimi proračuni ter konkurenčnostjo slovenskih podjetij, v svetu, kjer smo priča elektrifikaciji skoraj vseh področij življenja, pa trenutno dogajanje prispeva tudi k večanju energetske revščine.

Kako smo prišli do te točke? Za razumevanje problematike se je potrebno najprej poglobiti v razloge za rast cen, preučiti posledice za različne deležnike ter preveriti, ali za trenutno stanje obstajajo učinkovite, dostopne rešitve.

Kdo (ali kaj) odloča o tem, koliko plačujemo? 

Glavno gonilo rasti cen so namreč tržne sile, izpostavljeni pa smo globalnim nihanjem ponudbe in povpraševanja. Povečano povpraševanje po energentu ob zmanjšani ponudbi plina iz Rusije in nizkih zalogah v Evropi vodi v višje cene na mednarodnih borzah, ob čemer trg še dodatno destabilizira vojna v Ukrajini.

»Cene električne energije, ki jih plačujemo končni odjemalci, se oblikujejo tržno kot to omogočajo pravila notranjega trga v EU,« pojasnjujejo na Agenciji za energijo, kjer pojasnijo:

»V EU obstaja več borz, med katerimi so za Slovenijo relevantne slovenska BSP-soutpool, kjer se trguje zgolj na dnevni ravni, medtem ko na veleprodajno ceno v Sloveniji vplivajo cene za dolgoročne produkte (letne, kvartalne, mesečne) dosežene na nemški borzi EEX, visoko likvidna pa je tudi borza na Madžarskem – HUDEX.«

Na Agenciji za energijo pojasnijo še, da dosegljivi podatki na borzah v zadnjem mesecu kažejo, da cene upadajo oziroma da ni zaznati novih signalov za njihovo rast. »Na borzi HUDEX je tako npr. cena za pasovno energijo, trgovano za leto 2025, upadla od začetka leta do danes iz 99,71 na 79, 98 EUR/MWh. Enaki trendi so opazni še za druge produkte na omenjeni borzi,« še dodajajo.

Zahvaljujoč regulaciji plačujemo manj, kot bi lahko

Rezultat? Današnje stanje, ki pa je za gospodinjske odjemalce v Sloveniji zaradi državne regulacije vseeno boljše, kot bi lahko bilo brez slednje.

»V Sloveniji še zmeraj obstaja delna regulacija cen električne energije za gospodinjske odjemalce, ki velja od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024,« pojasnijo na Agenciji za energijo ter dodajo, da ukrep velja za 90 % porabe odjemalcev, medtem ko za preostalih 10 % porabe odjemalcev gospodinjstva plačujejo električno energijo po tržni ceni, ki jo prosto določajo dobavitelji.

Nekoliko na slabšem so podjetja, ki so zaradi visokih in nepredvidljivih cen manj konkurenčna in težje poslujejo, zanje pa državna regulacija cen električne energije ne velja.

Kaj pa rešitve? Te v Agenciji za energijo vidijo predvsem na ravni EU. Tako pojasnijo, da je Evropska komisija v lanskem letu predlagala oblikovanje novih pravil, ki bi izboljšala zasnove trga z električno energijo v EU, pri čemer bi pravilo veljalo tudi v Sloveniji.

Pojasnijo, da uredba, ki jo načrtujejo v Evropskem parlamentu sprejeti še pred letošnjim poletjem, zajema različne ukrepe, kot so ohranjanje in dopolnjevanje kratkoročnih trgov, dajanje prednosti nefosilnim rešitvam, prilagajanje trgov na vse večje deleže obnovljivih virov energije, zagotavljanje visoke stopnje varstva potrošnikov ter cenovno dostopnost energije, vpeljava energetskih skupnosti, samooskrbe in skupne rabe energije in podobno.

»Problematičnih« 10 %

Čeravno je trgu prepuščenih le 10 % cene električne energije, ki jo plačujejo gospodinjstva, pa je prav teh 10 % ključnih in najbolj spremenljivih.

»10 % porabe, ki se zaračunava po tržni ceni, še vedno predstavlja spremenljivko, ki lahko vpliva na končni strošek, zlasti v obdobjih visoke porabe ali ko tržne cene energije močno nihajo,« pojasnjujejo na Energetsko podnebni agenciji za Podravje, kjer dodajo, da je prav zato za gospodinjstva ključnega pomena, da razumejo svoje porabniške navade in iščejo načine za optimizacijo svoje porabe, s čimer se lahko izognejo višjim stroškom.

In kaj optimizacija porabe v praksi zajema? Od ugašanja luči, zniževanja temperature prostorov do investicije v energetsko učinkovite naprave in optimiziranje časa uporabe. »Ključno se je usmeriti v optimizacijo porabe energije z uporabo energetsko učinkovitih naprav in optimizirati čas uporabe, kajti v različnih obdobjih dneva in tedna ima električna energija različno ceno. To zajema uporabo pralnega in sušilnega stroja, pomivalnega, segrevanja vode, …,« razlagajo na Energetsko podnebni agenciji za Podravje.

Poudarjajo tudi, da je pomembno, da sami aktivno spremljamo in prilagajamo lastno porabo energije, še posebej v času visokih tarif, kar nam omogoča uporaba aplikacij kot je »Moj Elektro«.

Dodajajo še: »Na voljo je tudi vedno več informacij in spletnih izobraževanj o električni energiji – kako jo spremljati, kaj pomenijo omrežnina, moč, prispevki, kako znižati priključne moči in podobno. Veliko informacij lahko dobite tudi osebno na Energetsko podnebni agenciji, preko svetovalcev Eko sklada in Borzena.«

Na udaru predvsem podjetja

Če je ob trenutnem energetskem stanju več negodovanja predvsem nad zneski na naših domačih položnicah, pa so še bolj na udaru slovenska podjetja.

Tako se osredotočimo predvsem na podravsko gospodarstvo, pri čemer nam na Energetsko podnebni agenciji pojasnijo, da povečanje stroškov energije znatno vpliva na operativne stroške podjetij, kar zmanjšuje njihove marže in jih prisili k povišanju cen izdelkov ali storitev.

»Ta dinamika lahko negativno vpliva na konkurenčnost podjetij, še posebej tistih v energetsko intenzivnih sektorjih. V skrajnih primerih lahko podjetja zaradi visokih stroškov energije celo prenehajo poslovati,« opozarjajo v Energetsko podnebni agenciji, pri čemer dodajo, da so v Podravski regiji še posebej prizadete panoge, ki so energetsko intenzivne, kot so proizvodnja, kovinsko-predelovalna industrija in industrija gradbenih materialov.

Trenutne skrbi gospodarstvenikov potrdi tudi Štajerska gospodarska zbornica, kjer povedo:

»Dejstvo je, da podjetnike in gospodarstvenike vedno bolj skrbijo povišane cene električne energije, saj so cene na letošnjih položnicah pomembno višje od decembrskih v letu 2023. Glede na odzive podjetij lahko trdimo, da se zvišanja razlikujejo glede na velikost podjetij in dejavnost, a so v vsakem primeru previsoka.«

Poudarijo še, da so se marsikje spremenili tudi plačilni roki, ki so sedaj namesto nekdanjih 45 dni zmanjšani na 15 dni, kar podjetjem slabi denarni tok.

»Podjetij pa ne skrbi samo sprememba cene elektrike, ampak tudi sprememba cene omrežnine,« še opozarjajo na ŠGZ:

»Nesprejemljivo je, da se zaradi vsega navedenega znižuje konkurenčna prednost podjetij in se povečuje nepredvidljivost poslovnega okolja. Takšna situacija zahteva celovito obravnavo in hitre vladne ukrepe, ki bodo omogočili konkurenčno poslovanje podjetij v predvidljivem poslovnem okolju.«

»Nesprejemljivo je, da se zaradi vsega navedenega znižuje konkurenčna prednost podjetij in se povečuje nepredvidljivost poslovnega okolja. Takšna situacija zahteva celovito obravnavo in hitre vladne ukrepe, ki bodo omogočili konkurenčno poslovanje podjetij v predvidljivem poslovnem okolju.«

Lahko tudi podjetja vplivajo na svoje stroške električne energije?

»Podjetja se lahko osredotočijo na energetsko učinkovitost, vlaganje v obnovljive vire energije in optimizacijo proizvodnih procesov za zmanjšanje porabe električne energije,« poudarjajo v ENERGAP, pri tem pa dodajo, da je pomembno, da podjetja preučijo možnosti za sklenitev dolgoročnih energetskih pogodb, s katerimi si lahko zagotovijo bolj predvidljive cene.

Vlaganje v obnovljive vire energije tako v prihodnje ostaja v ospredju tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo, kar potrjuje tudi slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki med cilji predvideva predvsem razogličenje, energetsko učinkovitost in energetsko varnost. Ob tem se je potrebno zavedati, da NEPN ni samo abstraktni dokument, ampak da prinaša konkretne posledice in spremembe prav za vse oziroma kot pojasnijo v ENERGAP:

»Na lokalnem nivoju imajo občine v Podravju izdelane Lokalne energetske koncepte in energetsko podnebne koncepte. Ti dokumenti obravnavajo specifične izzive in priložnosti na nivoju občin, vključno z energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri in trajnostjo.«

Dodajo še: »Podjetja pa morajo sama skrbeti, da dobro gospodarijo z energijo. Večja podjetja so sicer zavezana k različnim aktivnostim, kot je izvedba energetskih pregledov, varčevanje ali trajnostno poročanje. Preko različnih razpisov lahko podjetja pridobijo tudi nepovratna sredstva za investicije v učinkovito rabo energije ali za namestitve novih obnovljivih virov energije;« ob tem pa spomnijo, da so preko njihove agencije, Borzena in Eko sklada na voljo tudi brezplačna svetovanja, ki lahko pomagajo storiti korak naprej proti trajnostni energetski transformaciji.

Cene energije ne bodo bistveno nižje

In če se tik pred koncem za hip vrnemo k trenutnemu stanju na energetskem trgu – kam bodo šle cene električne energije v Sloveniji v prihodnje?

Na to enoznačnega in preprostega odgovora vsekakor ni, a v ENERGAP so prepričani, da se cene ne bodo bistveno znižale. »Čakanje na ta dogodek je precej nesigurno. Ne glede na ceno, je vsak strošek z energijo previsok, zato je potrebno ukrepe za zmanjšanje rabe energije in energetsko samozadostnost izvajati vedno,« zato poudarjajo ter dodajajo, da se je v pretekli energetski krizi ravno zato veliko podjetij naučilo, da so se ukrepi varčevanja zelo izplačali.

Bomo torej v prihodnje priča še nadaljnji rasti ali pa lahko upamo na stabilizacijo energetskega trga?

»Trg z energijo se lahko stabilizira, če imamo optimalno rabo energije pri končnih uporabnikih in veliko lastnih, lokalnih in regionalnih ter obnovljivih virov,« pojasnjujejo na Energetski agenciji za Podravje, pri čemer poudarjajo, da je potrebno nestalnim obnovljivim virom energije dodati tudi hranilnike energije, ki so lahko bodisi zalogovniki tople vode, baterije, ali pa črpalne hidroelektrarne z akumulacijskimi jezeri in podobno.

»Diverzifikacija energetskih virov in povečanje deleža obnovljivih virov ter učinkoviti, s pametnimi in digitalnimi rešitvami podprti sistemi bodo omogočali sigurnost dobave ter finančno vzdržnost cen energije,« še dodajajo na ENERGAP in podčrtajo:

»Potrebna pa so takojšnja vlaganje v energetsko infrastrukturo in tehnologijo za povečanje učinkovitosti, saj so projekti na področju energije takšni, ki zahtevajo dolgotrajne postopke, tudi več let. EU in nacionalne politike in regulative spodbujajo trajnostno proizvodnjo in porabo energije, samozadostnost in samooskrbnost, za kar je na voljo vedno več različnih spodbud.«

»Razumevanje kompleksnega področja energije in usklajeno delovanje vseh deležnikov nam bo omogočalo vzdržne cene in sigurno dobavo energije, ki nam omogoča ohranjati standard sedanjega življenja in dela, ki pa mora biti energetsko učinkovit in ne potraten,« še zaključijo.