Po ukrepih na področju pogonskih goriv in elektrike je danes na vrsti plin. Kot pri elektriki naj bi vlada tudi v tem primeru omejila cene. Na mizi bo predvidoma še draginjski dodatek za socialno najbolj ogrožene skupine, ki naj bi ga izplačali jeseni.
Vlada je v preteklih tednih že obnovila sistem delne regulacije pogonskih goriv na bencinskih servisih zunaj avtocest in začasno odpravila nekatere dajatve, pri elektriki pa je odločila, da bo s 1. septembrom določena najvišja cena, izenačila je tudi obravnavo gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev z upravniki v večstanovanjskih stavbah. Poleg tega se je vlada odločila znižati stopnjo DDV za elektriko z 22 na 9,5 odstotka, podaljšati 50-odstotno znižanje trošarine in za polovico znižati prispevek za obnovljive vire energije.
Podobno naj bi vlada zdaj uvedla tudi pri plinu. A če je pri elektriki izrazila pričakovanje, da se bo večinsko državni elektroenergetski sistem prilagodil z delitvijo bremen med proizvajalci in trgovci, bo pri plinu, kjer je Slovenija 100-odstotno odvisna od uvoza, po napovedih država dobaviteljem plina pokrila razliko med regulirano in tržno ceno. Obenem naj bi z ukrepi obvarovali gospodinjske, male poslovne in zaščitene odjemalce, med katere sodijo tudi domovi za starejše občane in drugi javni zavodi.
Vlada je prejšnji teden pri elektriki sprožila tudi pripravo kriznih scenarijev in sistemskih rešitev za primer zmanjšane oskrbe z elektriko. Enako naj bi danes storila še za plin, kjer je tak krizni scenarij kot posledica ruskega napada na Ukrajino in groženj Moskve s prekinitvijo dobav plina še precej bolj verjeten. S tem bo vlada sledila tudi zakonodajnim predlogom Evropske komisije za primer popolne zaustavitve oskrbe z ruskim plinom.
Vlada bo ob teh korakih po napovedih predvidoma potrdila tudi ukrepe za pomoč socialno ogroženim prebivalcem v času draginje, med katerimi bodo enkratni dodatki, s katerimi bi pokrili razliko med dohodki in pragom tveganja revščine. Dodatki naj bi bili izplačani jeseni, vrednost prvega kroga izplačil pa je ocenjena na devet milijonov evrov.
Energetska kriza pa ni edina, s katero se trenutno soočata Slovenija in preostala Evropa. Pretežni del Evrope trpi zaradi hude vročine in suše, v Sloveniji pa so negativni učinki katastrofalni predvsem na zahodu države. Ob hudih požarih na Krasu je slovenska Istra tik pred redukcijami vode in po napovedih naj bi vlada razpravljala tudi o tem, kako se lotiti omejitev uporabe vode. Na mizi je tudi možnost razglasitve naravne nesreče za območje.
