Predsednik NSi Matej Tonin je po srečanju povedal, da gospodarstvo dosedanje pakete protikoronskih ukrepov ocenjuje za učinkovite in da gredo tudi ukrepi v predlogu petega protikriznega zakona v pravo smer. Temu so pritrdili tudi predstavniki gospodarskih združenj. So pa danes spregovorili tudi o tem, kaj bi bilo mogoče v prihodnje izboljšati.

Meh: “Pri vračanju pomoči gre za kaznovanje uspešnih podjetij”

Eden od predlogov je bil, da podjetjem, ki so prejela državno pomoč, a so v nadaljevanju leta poslovala uspešno in bodo na letni ravni zabeležila manj kot desetodstotni upad prihodkov, denarja ne bi bilo treba vračati, ampak bi ga namenili za nagrajevanje zaposlenih. Država bi tako dobila prihodke prek večje potrošnje in davkov, to pa bi bilo tudi bolj spodbudno za podjetja, je prepričan Tonin.

Prvi mož Slovenskega poslovnega kluba Jure Knez pa je prepričan, da bi tako dodatno podprli tudi prizadevanja za dvig dodane vrednosti v podjetjih.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh ocenjuje, da gre pri vračanju pomoči za kaznovanje uspešnih podjetij. Zato računa na razumevanje vlade, da bi podjetja sredstva raje porabila za razvoj ali finančne spodbude zaposlenim. Prvi mož Slovenskega poslovnega kluba Jure Knez pa je prepričan, da bi tako dodatno podprli tudi prizadevanja za dvig dodane vrednosti v podjetjih.

Tonin želi, da ne bi nikogar izpustili ali pustili na cedilu

Gospodarstvo si po Toninovih besedah želi tudi, da bi bili ukrepi, kot sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, vezani na upad prometa in bi bila podjetja, ki so zaradi epidemije utrpela resnično velik padec prihodkov, upravičena do ugodnejše obravnave. Na ta način ne bi nikogar izpustili ali pustili na cedilu, je dodal.

Pri tem mu je pritrdila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc in dejala, da se bo treba ukvarjati z vprašanjem najbolj prizadetih panog, saj deli gospodarstva ostajajo v zelo težkem položaju.

Knez bi si želel, da bi za najbolj prizadeta podjetja spet veljal režim iz prvega paketa.

Medtem ko je država v prvem protikoronskem paketu podjetjem v celoti pokrila znesek celotnega nadomestila čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače v preteklem mesecu za poln delovni čas, in prevzela strošek socialnih prispevkov zanje, je pozneje to spremenila v državno kritje 80 odstotkov nadomestila, v kar so bili vključeni tudi prispevki. Knez bi si želel, da bi za najbolj prizadeta podjetja spet veljal režim iz prvega paketa.

Bo dvig minimalne plače vodil v izgubo delovnih mest?

Šmučeva je kot posebej pereče posebej izpostavila vprašanje minimalne plače. Po ocenah GZS se bo minimalna plača naslednje leto zvišala minimalno za devet odstotkov. Januarja 2021 bo namreč začela veljati nova formula za izračun minimalne plače, ki predvideva, da bo višina te plače postavljena 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški.

Prejšnji občutnejši dvig minimalne plače pred desetletjem je po njenih besedah privedel do strukturne brezposelnosti okoli 70.000 ljudi, ki ni upadla niti v zadnjih letih najbolj rekordnega zaposlovanja.

Po prepričanju Šmučeve lahko to vodi v precejšnjo izgubo delovnih mest. Prejšnji občutnejši dvig minimalne plače pred desetletjem je po njenih besedah privedel do strukturne brezposelnosti okoli 70.000 ljudi, ki ni upadla niti v zadnjih letih najbolj rekordnega zaposlovanja. Na GZS se bojijo, da bi vnovičen krepkejši dvig minimalne plače strukturno brezposelnost dvignil na 80.000.

Šmučeva: “Odprta vprašanja je treba rešiti jeseni in ne čakati na zimske mesece”

Zato si želijo zamrznitev minimalne plače na letošnji ravni vsaj za 2021. Prihodnje leto ni čas za eksperimentiranje in uvajanje nove formule izračuna minimalne plače je eksperimentiranje, je opozorila Šmučeva.

Meh je medtem kot razlog za nezadovoljstvo v malem gospodarstvu omenil še, da samozaposleni po trenutnem predlogu petega protikriznega zakona ne bodo upravičeni do nadomestila za čas, ko zaradi odrejene karantene otroku ne morejo opravljati svojega dela. To je treba obvezno popraviti, je pristavil.

Meh je medtem kot razlog za nezadovoljstvo v malem gospodarstvu omenil še, da samozaposleni po trenutnem predlogu petega protikriznega zakona ne bodo upravičeni do nadomestila za čas, ko zaradi odrejene karantene otroku ne morejo opravljati svojega dela.

Tonin se je gospodarstvu zahvalil za trdo delo v času krize. Zdaj v jeseni, ko bo zdravstvena kriza bolj zaostrena, je treba po njegovih besedah najti način, da to obdobje prebrodimo. Šmučeva je ob tem ocenila, da je treba odprta vprašanja rešiti jeseni in ne čakati na zimske mesece, Meh pa si je zaželel predvsem to, da bi bilo zdravstvene krize čim prej konec, da lahko malo gospodarstvo začne normalno obratovati.