ECB bo 4. novembra prevzela neposredni nadzor nad ključnimi bankami v evrskem območju. Na seznamu je zaenkrat 120 sistemsko pomembnih bančnih skupin v posamezni državi, iz Slovenije NLB, NKBM in Unicredit banka Slovenija. Cilj nadzora je večja varnost, trdnost in finančna integracija bančnega sistema.
S torkom bo zaživel enotni nadzorni mehanizem
S torkom bo, kot novi organ v okviru Evropske centralne banke (ECB), zaživel enotni nadzorni mehanizem – Single Supervisory Mechanism (SSM). Nadzor nad kreditnimi institucijami bodo opravljali ECB in pristojni nacionalni organi vseh držav iz območja evra ter iz držav, ki so se same odločile, da bodo tesno sodelovale z mehanizmom. V primeru Slovenije bo to Banka Slovenije.
Nadzor nad kreditnimi institucijami bodo opravljali ECB in pristojni nacionalni organi vseh držav iz območja evra ter iz držav, ki so se same odločile, da bodo tesno sodelovale z mehanizmom. V primeru Slovenije bo to Banka Slovenije.
ECB bo odgovorna za nadzor vseh bank v območju evra, a bo neposredni nadzor opravljala nad 120 pomembnimi kreditnimi institucijami. Seznam ne bo fiksen, saj ga bo redno revidirala in posodabljala. Do pregleda bo prišlo vsaj ob objavi letnih poslovnih izidov, če pa bo prišlo do združitev, bo revizija sledila takoj. Na seznam se bo takoj lahko uvrstila tudi katerakoli banka iz območja evra, če bo tako presodila ECB.
ECB bo neposredni nadzor opravljala v sodelovanju z Banko Slovenije
Seznam bank, ki bodo pod ECB nadzorom ob začetku delovanja SSM, je bil objavljen 4. septembra. Podlaga za uvrstitev nanj so bili rezultati za lani, obseg bilančne vsote, pomen za nacionalno gospodarstvo in unijo, obseg čezmejnih dejavnosti in podatek o državni pomoči. NLB, NKBM in Unicredit banka Slovenija so na njem znašle zaradi velikosti bilančne vsote in uvrstitve med tri največje posojilodajalce v državi.
NLB, NKBM in Unicredit banka Slovenija so na njem znašle zaradi velikosti bilančne vsote in uvrstitve med tri največje posojilodajalce v državi.
ECB bo neposredni nadzor opravljala v sodelovanju z Banko Slovenije. Ta bo nudila podatke, podporo in premagovala jezikovne ovire, ECB pa bo dejansko izdajala ali odvzemala dovoljenja za bančne storitve, za pridobivanje kvalificiranega deleža ter za licence vodilnih v posamezni banki. Vodila bo inšpekcijske preglede ter ter izrekala kazni in ukrepe v povezavi s kriznim upravljanjem.
Vsako pomembno banko bo nadzorovala skupna nadzorna skupina (Joint Supervisory Team). Vodja vsake bo predstavnik SSM v okviru ECB, v njem pa bodo tudi predstavniki nacionalnih regulatorjev, torej v primeru Slovenije iz Banke Slovenije. Ta bo pripravljala podlage za vse odločitve ECB, torej za vse licence in tudi morebitne razrešitve zaradi nepravilnosti.
Na končnem seznamu so vse sistemsko pomembne mednarodne bančne skupine
Na končnem seznamu so vse sistemsko pomembne mednarodne bančne skupine, kot so Deutsche Bank, Commerzbank, Unicredit Group, Intesa Sanpaolo, Societe Generale, BNP Paribas, Santander, BBVA, ABN Amro, ING, Raiffeisen, Sparkasse. Del teh bančnih skupin so tudi nekatere banke v Sloveniji, kot so Banka Koper, SKB banka, Raiffeisen banka in banka Sparkasse, pa tudi banka Sberbank kot del Sberbank Europe s precejšnjo čezmejno aktivo.
Ostalih približno 8000 bank je opredeljenih kot manj pomembne kreditne institucije in bodo ostale pod neposrednim nadzorom nacionalnih centralnih bank. V primeru Slovenije bodo pod nadzorom Banke Slovenije ostale Abanka Vipa, Banka Celje, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Hranilnica in posojilnica Vipava, Hranilnica Lon, Hypo Alpe Adria banka ter Factor in Probanka v likvidaciji.
Rezultati teh obremenitvenih testov, ki jih je ECB objavila 26. oktobra, so pokazali, da takšnih šokov na podlagi podatkov iz konca leta 2013 ne bi prestalo 25 bank, od tega tudi slovenski NLB in NKBM.
ECB je pred vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije skrbno prečesala evrski in skupaj z Evropsko bančno agencijo tudi z njim povezan evropski bančni sistem z namenom, da po prevzemu nove nadzorniške funkcije ne bi bila deležna kakšnih novih negativnih presenečenj. V zadnjem letu je pregledala 130 bank in preverila, kako bi se odzvale na hudo zaostrena gospodarska gibanja letos in v prihodnjih dveh letih.
Rezultati teh obremenitvenih testov, ki jih je ECB objavila 26. oktobra, so pokazali, da takšnih šokov na podlagi podatkov iz konca leta 2013 ne bi prestalo 25 bank, od tega tudi slovenski NLB in NKBM. Večina od njih je medtem že okrepila svoj kapitalski položaj, kolikšna pa bi bila kapitalska luknja ob upoštevanju letošnjih ukrepov bank, pa bo ECB izračunala v enem mesecu od objave rezultatov.