Pivo je zelo priljubljena alkoholna pijača povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Slovenija ima tudi zelo močno in bogato pivovarsko industrijo in tudi dolgo pivovarsko tradicijo. Po prvih pisnih dokazih sega varjenje piva v Sloveniji v leto 1160, navaja Statistični urad.

Pivo na prvem mestu med alkoholnimi pijačami

O priljubljenosti piva med Slovenci govorijo tudi statistični podatki; po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) popijemo prebivalci Slovenije v povprečju od vseh alkoholnih pijač največ piva; v letu 2015 je po njihovih podatkih popil vsak v povprečju 97,6 litra te priljubljene pijače. Sledilo je vino in nato žgane pijače.

Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev v Evropski uniji popijejo Čehi v povprečju na leto za 86 % več piva kot Slovenci, Italijani in Francozi ga popijejo za 60 % manj, Hrvati in Finci pa približno prav toliko, še ugotavlja Statistični urad.

V desetih letih se je pivo podražilo skoraj za polovico

Če smo lani, tj. v letu 2016, kupili v Sloveniji 0,5-litrsko steklenico svetlega piva v trgovini na drobno (torej za domačo rabo), smo zanjo plačali 1,98 EUR. Cena piva se je v desetih letih zvišala za 42,4 %.  Trgovina na drobno v Sloveniji je v letu 2015 ustvarila s prodajo piva 153 milijonov EUR prihodka.

Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev je v letu 2015 delovalo v Sloveniji 55 pivovarn; za 32 od teh je bila proizvodnja piva glavna dejavnost (več kot tretjina teh je bila v osrednjeslovenski statistični regiji).

Največ je mikropivovarn tj. takih, ki proizvedejo do 1.000 hektolitrov piva na leto; lahko so butične, nomadske, gostilniške in druge. V letu 2015 je bilo takih pivovarn okoli 50. Največ novih mikropivovarn je nastalo v letu 2014, kar 21, še ugotavljajo na Statističnem uradu.

Slovenija več piva izvozi kot uvozi

Slovenija je pri pivu predvsem izvozno usmerjena, saj več piva izvozi v druge države, kot ga od tam uvozi.  V letu 2016 ga je tako izvozila za 35,8 milijona EUR, od tega za 25,9 milijona EUR v države članice EU (največ v Italijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo), za 9,9 milijona EUR pa v države nečlanice EU (največ v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in Kitajsko).
Uvozila pa ga je za 32,1 milijona EUR, od tega za 31,6 milijona EUR iz držav članic EU (največ iz Avstrije, Italije in Hrvaške), za 0,5 milijona EUR pa iz držav nečlanic EU (največ iz Srbije).

Tudi hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Slovenija se po letni pridelavi hmelja uvršča med večje svetovne pridelovalke hmelja, saj pridela približno 2–3 % celotnega svetovnega pridelka hmelja in prideluje več kot 17 različnih vrst hmelja; med temi prevladujejo sorte Aurora, Savinjski golding, Celeia in Bobek.

 V Sloveniji smo v letu 2016 (po začasnih podatkih) pridelali na 1.485 hektarjih površine 2.478 ton hmelja, kar je za 20 % več kot v letu pred tem. Tudi pri proizvodnji hmelja je Slovenija predvsem izvozno usmerjena, saj večino hmelja, ki ga pridelamo, izvozimo po svetu, le manjši delež pa ga prodamo pivovarjem in drugim na slovenskem trgu, še ugotavlja Statistični urad.