Po obremenjenosti povprečne plače v Sloveniji z dohodnino in socialnimi prispevki je Slovenija po poročilu OECD v letu 2023 zasedala 7. mesto med 38. državami OECD. Kot so opozorili na Gospodarski zbornici Slovenije, je zaradi višje obremenjenosti plač posledično tudi neto plača v Sloveniji za dobrih 200 evrov nižja kot v državah OECD. Posamezniku v Sloveniji po obdavčitvi ostane le 56,7 % celotnega stroška dela v obliki neto plače, kar je občutno manj od povprečja OECD, ki znaša 65,2 %.
Kot je pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, bi slovenski delavec ob povprečni obdavčitvi OECD prejemal približno 235 evrov višjo mesečno neto plačo.
Golob dejal, da je priprava izhodišč bolj kompleksna
Je pa konec oktobra predsednik vlade Robert Golob dejal, da že pripravljajo izhodišča, kako znižati obremenitve. »Načrt je, da se do konca tega leta, se pravi v naslednjih dveh mesecih, pripravi izhodišča, na kakšen način naj bolj obremenimo premoženje in s tem razbremenimo delo,« je v odgovoru na poslansko vprašanje Soniboja Knežaka (SD) v DZ dejal premier.
Izhodišča deležniki pripravljajo v okviru sveta za davke na ministrstvu za finance. V tem svetu so prisotni tako delodajalci kot delojemalci in ostala stroka, je po poročanju STA poudaril Golob. Po njegovih besedah je ključno izhodišče nevtralnost. »To pomeni, da toliko sredstev, kot jih bo zajetih iz premoženja, za toliko se lahko razbremenijo obdavčitve plač,« je pojasnil.
Davek od premoženja je po Golobovih besedah treba zajeti na pravičen način: »Ne obremeniti tistih, ki imajo eno nepremičnino, ki so zanjo varčevali in jo gradili celo življenje. Treba je poskrbeti, da tisti, ki ima dovolj denarja, da razpolaga z več nepremičninami, po možnosti celo praznimi ali pa takimi, ki jih oddaja v kratkoročni najem, prispeva svoj delež k družbeni blaginji na pravičen in socialno smiseln način.«
»Vse to mora biti sestavni del paketa in zaradi tega je priprava izhodišč še bolj kompleksna. Se pa veselim razprave, najverjetneje na prvi januarski seji ali pa na januarskem koalicijskem vrhu,« je odgovor v DZ sklenil Golob.
O podrobnostih v tej fazi še ne morejo govoriti
Kot so opozorili na portalu Bloomberg Adria, ob tem ni definirano, kaj premoženje vključuje – zgolj nepremičnine ali morda tudi vrednostni papirji, depoziti, naložbena zavarovanja. Prav tako premier ni govoril o konkretni časovnici za sprejemanje ustrezne zakonodaje s katero bodo razbremenili plače.
Na ministrstvu za finance omenjenemu portalu v odgovoru niso podali časovnice, so pa poudarili, da bodo davčne spremembe pripravljene v več korakih. Ob tem navedejo prvi paket davčnih sprememb in dodali, da so v veliki meri prisluhnili nekaterim usmerjenim pobudam iz gospodarstva s ciljem davčno podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre ter dodatno okrepiti gospodarstvo in dodano vrednost. Tako denimo uvajajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre iz tujine in naslavljajo izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju.
»Ne glede na že pripravljeni prvi paket ukrepov na ministrstvu za finance nadaljujemo delo, tudi v okviru strateškega sveta za davke. Kot smo že večkrat javno komunicirali, je naš cilj do konca leta pripraviti izhodišča za razprave na temo obdavčitve premoženja in razbremenitve dela. O podrobnostih pa v tej fazi še ne moremo govoriti,« so še dodali za Bloomberg Adria.
