Najbolje je uvrščena glede kakovosti internetne povezave (24. mesto), najslabše glede dostopnosti interneta (60. mesto).
25. mesto v Evropi
Kot so sporočili iz Surfsharka, se je Slovenija glede e-storitev javne uprave uvrstila na 25. mesto, glede kibernetske varnosti na 27. in glede e-infrastrukture na 36. mesto. Globalno je na 32. mestu, v Evropi na 25.
Kakovost interneta v Sloveniji, ki upošteva hitrost in stabilnost interneta ter rast, je na 24. mestu in 25 odstotkov nad globalnim povprečjem. Pri internetni hitrosti je Slovenija višje uvrščena pri mobilnem kot pri fiksnem internetu. Pri mobilnem je s hitrostjo 75,4 megabita na sekundo (Mbps) na 28. mestu, pri fiksnem s hitrostjo 118,7 Mbps na 35. mestu. Glede na lani se je hitrost mobilnega interneta v Sloveniji povečala za 52,2 odstotka oz. za 25,8 Mbps, hitrost fiksnega interneta pa za 9,4 odstotka oz. za 10,2 Mbps. V primerjavi z npr. Romunijo je slovenski mobilni internet za 19 odstotkov hitrejši, fiksni pa za 49 odstotkov počasnejši.
Najhitrejše internetne povezave imajo letos v Singapurju, kjer je hitrost mobilnega interneta 104 Mbps, fiksnega pa 261 Mbps.
Glede dostopnosti interneta je Slovenija na 60. mestu. Njeni prebivalci morajo za gigabajt (GB) mobilnega interneta delati dve minuti in 44 sekund mesečno, kar je npr. trikrat toliko kot v Romuniji in 33-krat toliko kot v Izraelu – tam je mobilni internet najbolj dostopen, prebivalci za en GB delajo pet sekund mesečno. V Sloveniji se je letos dostopnost mobilnega interneta poslabšala, lani je bilo treba za en GB podatkov delati dve minuti in 35 sekund.
Fiksni internet stane Slovence okoli štiri ure in sedem minut dela mesečno. To je 13-krat toliko kot v Izraelu, kjer morajo za najugodnejši fiksni dostop mesečno delati 19 minut. Glede na lani je fiksni internet za Slovence težje dostopen – letos morajo Slovenci za dostop delati dve uri in šest minut dlje na mesec kot lani.
Dostopnost interneta v Sloveniji bi se morala za izenačitev s prvouvrščeno državo, Izraelom, izboljšati za 1780 odstotkov.
Na svetovni ravni je širokopasovni dostop vsako leto težje dostopen. V državah, ki so vključene v indeks, so morali za dostop v povprečju delati šest minut dlje kot lani. V nekaterih državah, kot sta Slonokoščena obala in Uganda, morajo ljudje v povprečju za najcenejši fiksni širokopasovni dostop delati dva tedna. Ob trenutni visoki inflaciji je pritisk na gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki potrebujejo internet, še večji, ugotavljajo v Surfsharku.
Na skupni lestvici digitalne kakovosti življenja je na prvem mestu Izrael, ki je na drugo potisnil Dansko, ki je bila na vrhu prejšnji dve leti. Tretja je Nemčija, sledita Francija in Švedska. Med prvo deseterico je sedem držav iz Evrope. Na dnu so Demokratična republika Kongo, Jemen, Etiopija, Mozambik in Kamerun.
STA
