Sindikat delavcev migrantov Slovenije je že v začetku meseca septembra na svoji spletni strani naznanil, da se pripravljajo na ponovno zbiranje podpisov zaradi po njihovi oceni »absurdne zakonodaje«. 31. avgusta so tako na predsednika državnega zbora naslovili zahtevo za zbiranje podpisov za vložitev novel Zakona o urejanju trga dela in Zakona o dohodnini. Kot so zapisali, želijo odpraviti absurd, ki Sloveniji omejuje črpanje sredstev iz tujine.

Pomemben izvzem obdavčitve

S predlogom Zakona o urejanju trga dela želijo delavcem migrantom zagotoviti ugodnejši in pravičnejši sistem socialne varnosti v Sloveniji. Predlog zakona predvideva določitev izjeme od maksimalne višine nadomestila za primer brezposelnosti za delavce migrante, ki bi jim v državi zadnje zaposlitve v skladu s plačani prispevki za primer brezposelnosti pripadalo višje nadomestilo za primer brezposelnosti.

Evropska uredba 883/2004, namreč določa, da nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece (5 mesecev nadomestila za zaposlitev, ki je daljša od 12 mesecev), refundira država zadnje zaposlitve čezmejnega delavca. Višino te refundacije, pa naj bi trenutna slovenska zakonodaja omejevala. Mario Fekonja – predsednik SDMS za to opozarja: »Z izgubo zaposlitve čezmejnega delavca se Slovenija prostovoljno »odpove« približno 2.000 eurom iz tujine. V SDMS ocenjujemo, da se je zaradi tega v vseh teh letih oškodovalo proračun za vsaj 10 milijonov eurov. Prav tako ni prav, da čezmejni delavec, ki za zavarovanje za brezposelnost plača tudi do 20 krat več kot slovenski delavec, pri enaki bruto plači, na koncu ni upravičen do višjega zneska zavarovanja oz. nadomestila.«

Z izgubo zaposlitve čezmejnega delavca se Slovenija prostovoljno »odpove« približno 2.000 eurom iz tujine. V SDMS ocenjujemo, da se je zaradi tega v vseh teh letih oškodovalo proračun za vsaj 10 milijonov eurov. Prav tako ni prav, da čezmejni delavec, ki za zavarovanje za brezposelnost plača tudi do 20 krat več kot slovenski delavec, pri enaki bruto plači, na koncu ni upravičen do višjega zneska zavarovanja oz. nadomestila.

Glede novele Zakona o dohodnini, pa so v sindikatu zapisali, da »zahtevajo dokončno odpravo krivičnega obdavčevanja«. Zavzemajo se za izvzetje dohodkov s progresijo, saj menijo, da različne delovno pravne zakonodaje med državami ni moč poenotiti. Pripravljen predlog  Zakona o dohodnini predvideva povečanje zakonsko določene splošne olajšave iz 3.302,70 evrov letno na enotno olajšavo 7.000 evrov letno in znižanje 50 % dohodninske stopnje na 43 %. Prav tako pa ponovno uvaja usklajevanje davčnih olajšav (splošna olajšava, osebna olajšava, posebna olajšava za vzdrževane družinske člane in olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje) s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin.

Predvsem pa je pomemben izvzem obdavčitve (po slovenski zakonodaji, saj so obdavčeni v državi vira dohodka) za dohodek od tujega delodajalca v tujini ali tujega zavoda oz. tuje države (npr. pokojnine) in obdavčitev za dohodke, ki jih isti prejmejo v Sloveniji. Pri čemer se dohodki, prejeti v tujini, upoštevajo pri izračunu davka za dohodke, prejete v Sloveniji. Navedene problematike so se uspešno lotili v drugih Evropskih državah kot so Italija, Finska  in Avstrija.

Upajo na pomoč koalicijskih strank NSi in SDS

Mario Fekonja, predsednik SDMS je v svojem zapisu na spletni strani sindikata zapisal, da bosta oba zakona vložena v vsakem primeru, hkrati pa da kljub temu računajo na vložitev zakona s strani NSi in SDS.

Spomnimo namreč, da sta obe trenutni koalicijski stranki v letu 2018 dali svojo besedo delavcem migrantom in tudi sami predlagali Zakon o dohodnini, katerega vsebina in takratna argumentacija zadovoljuje zahtevam Sindikata SDMS. Kot pravijo, na sestanek z vlado čakajo že od začetka leta.

Spomnimo namreč, da sta obe trenutni koalicijski stranki v letu 2018 dali svojo besedo delavcem migrantom in tudi sami predlagali Zakon o dohodnini, katerega vsebina in takratna argumentacija zadovoljuje zahtevam Sindikata SDMS. Kot pravijo, na sestanek z vlado čakajo že od začetka leta. Hkrati pa opozarjajo, da o načinih reševanja te problematike ne nameravajo več debatirati, saj so njihove zahteve jasne. Zahtevajo izvzem s progresijo, katere metoda je, da se  dohodek ali premoženje slovenskega rezidenta, ki se po mednarodni pogodbi lahko obdavči v državi vira,  v Sloveniji ne obdavči, vendar pa ima Slovenija pravico tak dohodek ali premoženje upoštevati pri določanju davka od drugega dohodka ali premoženja davčnega zavezanca.

Zbiranje podpisov bo trajalo vse do 13.11.2020. Več informacij je na voljo na spletni strani Sindikata SDMS.