Direktiva o plastiki za enkratno uporabo (SUP) namreč zahteva, da vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za namene recikliranja ločeno zbere 77 masnih % odpadnih plastenk pijač (do leta 2025) in 90 masnih % odpadnih plastenk pijač (do leta 2029). Kar zadeva plastenke pijač, pa mora vsaka država članica zagotoviti, da PET plastenke pijač od leta 2025 vsebujejo najmanj 25 % reciklirane plastike, plastenke pijač od leta 2030 vsebujejo najmanj 30 % reciklirane plastike.
Najpomembneje je ustvarjanje zaprtega sistema, ki zagotavlja vračanje plastenk in ponovno uporabo znotraj sektorja, je izpostavil Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač: »Drugi pomemben segment je dostopnost vodnih virov, ki naj bo naravnana dolgoročno. Rešitev naj spodbuja trajnostni odjem in oskrbo z vodo ter gospodarno rabo vodnih virov v vseh panogah. Spodbuja naj konkurenčnost in odpravi diskriminacijo med imetniki vodne pravice na podlagi koncesije in vodnega dovoljenja. Zagotovi naj transparentnost zaračunavanja dajatve za vodne pravice: z vidika enakopravne obravnave vseh porabnikov vode za gospodarske namene, z vidika manjše administrativne obremenjenosti države in gospodarstva ter enakopravne obravnave vseh vrst pijač.«
Svoj pogled na to, je na forumu predstavilo tudi evropsko združenje naravnih mineralnih vod (NMWE). Člani NMWE imajo dolgo zgodovino trajnostnega gospodarjenja z viri, varstva okolja in embalaže, ki jo je mogoče reciklirati. »Naravne mineralne in izvirske vode so naravni in zdravi izdelki z raznolikostjo okusa in mineralne sestave, ki odraža njihov »terroir«. Imajo ključno vlogo pri podpiranju zdravja in dobrega počutja,« je dejala Patricia Fosselard, generalna sekretarka združenja. Zaradi posebnosti naravnih mineralnih voda in trajnostnih nalog članov združenja je sektor vod naravni partner pri doseganju cilja EU glede nevtralnosti ogljika.
Proizvajalci brezalkoholnih pijač in vod, vinarji in pivovarji predstavljajo zelo pomemben sektor znotraj slovenske živilskopredelovalne industrije in posledično slovenskega gospodarstva, na ravni EU pa je to sploh najmočnejši sektor, ki ga povezujejo tudi močna evropska združenja. V Sloveniji v industriji pijač deluje preko sto podjetij, ki zaposlujejo preko 1.200 delavcev, ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost in delujejo po vsej Sloveniji. Na poslovanje sektorjev je močno posegla epidemija COVID 19, ki je sektorje med sabo še bolj povezala.
