Kot je dejal na današnjem srečanju z mediji povedal Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc , je načrt prestrukturiranja usklajen z napovedjo, da bo država banko najpozneje do konca leta 2016 prodala.
 
Načrt prestrukturiranja vsebuje 16 krovnih zavez, ki jih morata do leta 2017 izpolniti banka in država, med katerimi so znižanje deleža slabih terjatev v portfelju, postopno krčenje bilančne vsote, zniževanje stroškov in racionalizacija ter izboljšanje modela tveganj in kreditnega sistema, pa tudi dezinvestiranje oziroma prodaja nestrateškega premoženja.
 
“V zvezi z zadnjo zavezo smo že v letu 2012 prodali Zavarovalnico Maribor, konec lanskega leta pa smo dokapitalizirali Poštno banko, kjer smo zdaj 99,1-odstotni lastniki. Povečali smo tudi delež v srbski KBM Banki, kjer smo pred časom zamenjali upravo. Predvidene so še spremembe na področju leasinga, med drugim je mogoča tudi pripojitev dejavnosti v NKBM, ki je za to že pridobila licenco,” je dejal Hauc. Dodal je, da v zvezi s PBS preučujejo več različnih opcij, saj gre za precej pomembno blagovno znamko. V postopku prodaje ali celo dokapitalizacije je tudi dunajska Adria Bank.
 
Sicer pa strategija banke, ki jo je sprejel tudi nadzorni svet, v naslednjih treh letih oziroma dokler ne bo znan novi lastnik predvideva poudarek na financiranju malih in srednje velikih podjetij, na področju poslovanja s prebivalstvom pa predvsem usmeritev na t.i. VIP komitente. Po Haučevih besedah se želijo usmeriti predvsem na tiste bančne produkte, ki bodo prinašali dodano vrednost, zato so v času od svojega prihoda že nekoliko očistili nabor storitev.
 
“Banka bo za lani še vedno izkazovala pričakovano izgubo, za letos pa na osnovi doslej pripravljenega osnutka finančnega načrta pričakujemo dobiček. Že leta 2012 smo beležili okoli 90 milijonov evrov dobička pred oslabitvami in rezervacijami, nekaj podobnega pričakujemo tudi za preteklo leto,” je dejal Hauc, ki meni, da bo banka z decembrskim prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank in dokapitalizacijo očiščena do te mere, da bo postala bolj privlačna za investitorje.
 
S Sodom, ki je nedavno izbral mednarodno finančno družbo za iskanje strateškega partnerja, so prav tako v intenzivnih stikih, saj preučujejo možnosti, kako lahko uprava zagotovi, da bi prodajni postopek čim bolj učinkovito stekel.
 
Kot je dejal, je uprava prodaji banke zelo naklonjena, a meni, da je za to potreben razumen čas, saj je potrebno opraviti skrbni pregled, kar pa pri resnih kupcih traja vsaj pol leta ali celo več. Neuradnih govoric o tem, da se za vstop v NKBM zanima madžarska OTP, ni želel komentirati, je pa povedal, da sta v zadnjem času interes pokazala dva potencialna partnerja. Sam si želi, da bi kupec prišel iz bančnega sektorja, zavrača tudi špekulacije, da bi država za NKBM lahko iztržila kvečjemu en evro.
 
Hauc se je na vprašanje novinarjev dotaknil tudi postopka prodaje Mercatorja, kjer ima NKBM petodstotni delež. Aktualnih pogajanj o spremembah ponujene cene za delnico s strani Agrokorja sicer ni želel komentirati, je pa povedal, da tudi, če koga moti govor o slovenskem nacionalnem interesu, sam meni, da nam ne bi smelo biti vseeno, kaj se bo zgodilo s temi velikimi slovenskimi družbami.
 
“Ta zgodba bi se morala speljati predvsem v korist družbe, kar pomeni, da bi družba še naprej obstajala ter se prestrukturirala, saj je izredno pomemben zaposlovalec, na njo pa je pripetih veliko dobaviteljev. Računamo na to, da bo izid pogajanj najprej v korist podjetja, šele nato v korist vseh ostalih,” je dejal prvi mož NKBM in dodal, da sami tudi sicer ne nameravajo biti grobarji slovenskih podjetij.
STA