Za slovenske potrošnike kot gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce električne energije je med ukrepi za blažitev posledic epidemije koronavirusa vlada 20. marca 2020 izdala odlok o začasnem neplačevanju dela prispevkov, ki predstavljajo velik del obveznosti. Tako bi naj potrošniki v povprečju prihranili okrog 25 odstotkov zneska na položnicah.

Še večji prihranki. A le pri nekaterih ponudnikih električne energije

Po vladnih ukrepih so se nato z ukrepi za znižanje cen električne energije odzvali tudi nekateri ponudniki. Ti so napovedovali različne akcije za znižanje cene pri svojih odjemalcih. Tako so pozitiven zgled med prvimi želeli pokazati predvsem v mariborski Energiji plus, kjer so začasno znižali cene za dobavljeno električno energijo za gospodinjstva in male poslovne kupce v marcu, aprilu in maju. S popusti so se odzvali tudi v GEN-I in drugih družbah za prodajo električne energije.

Kaj sestavlja končno ceno na položnicah?

Na Agenciji za energijo, ki je nacionalni energetski regulativni organ Republike Slovenije, za usmerjanje in nadzor izvajalcev energetskih dejavnosti na področju elektrike in zemeljskega plina, smo preverili kako je sestavljena končna cena na položnicah.

Odgovorili so nam, da je končni znesek za plačilo dobavljene električne energije za odjemalca je sestavljen iz naslednjih postavk: 

  • cene električne energije, ki se oblikuje prosto na trgu;
  • omrežnine – omrežnino določa Agencija za energijo.
  • prispevkov – prispevke določa Vlada RS.
  • trošarine na električno energijo – trošarino določa Vlada RS.
  • davka na dodano vrednost – DDV določa Vlada RS.

 Energetski zakon v desetem odstavku 48. člena določa, da lahko dobavitelji gospodinjskim odjemalcem zaračunavajo tudi pavšalne stroške poslovanja (ne glede na njihovo poimenovanje), vendar morajo ti odražati dejanske stroške, ki jih načini obračunavanja povzročajo dobaviteljem. Skladnost poslovanja dobaviteljev z navedeno določbo EZ-1 presoja Agencija za energijo. Presoja, ali pri tem obstajajo elementi nepoštenih pogodbenih praks, pa je v pristojnosti tržnega inšpektorata.  

Iz odgovorov Agencije za energijo je jasno, da dobavitelji električne energije zaračunavajo tudi pavšalne stroške poslovanja, ki jih različno poimenujejo. Višina teh se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje. Preverili smo v kakšnem znesku jih zaračunavajo pri mariborski Energiji plus in pri GEN-I iz Krškega, ki sta med največjimi ponudniki na trgu.

Energija plus – stroški 0,89 eur brez DDV oz. 1,09 EUR z DDV

Gen I – 1,9 eur brez DDV oz. 2,32 EUR z DDV

Očitno gre za več kot 100% razliko. Ob tem se poraja vprašanje, kako je mogoče, da se zneski stroškov poslovanja med ponudniki na trgu razlikujejo za toliko in zakaj Agencija za energijo RS tega ni vzela pod drobnogled.  Izvajanje določil Energetskega zakona namreč nadzira Agencija za energijo RS.

Zato se lahko vedno ko slišimo ali preberemo obljube nekaterih ponudnikov, da zdaj ni čas za kovanje dobičkov in lastne interese, ampak za solidarnost, upravičeno primemo za denarnico. Ker več kot očitno se pri nekaterih ponudnikih, kljub vsem obljubam po velikih popustih, v akcijah skriva le lasten interes. Vse to najbrž z namenom izkoriščanja trenutnih razmer ter stiske potrošnikov, za kovanje velikih dobičkov po poteku izrednih razmer, ki smo jim trenutno priča.