Švicarska banka Credit Suisse je izjemno tesno povezana s švicarsko gospodarsko zgodovino. Razprava o njeni prodaji se vleče že od včeraj, za mizo pa sedijo najvišji predstavniki švicarske centralne banke, Finme, CS in UBS ter razpravljajo o možnosti za popolno prodajo ali zgolj delov banke.

Najbolj zaželen scenarij je združitev dveh velikih bank, in sicer UBS in Credit Suisse. “Tako imenovani načrt A naj bi zaustavil popoln zlom zaupanja vlagateljev v Credit Suisse. Propad Credit Suisse kot ene od 30 svetovnih sistemsko pomembnih bank bi namreč sprožil verižno reakcijo, ki je ne bi mogli več nadzorovati,” piše portal 24ur.com.

Ob združitvi bi lahko delo izgubilo 10.000 zaposlenih.

Delnice Credit Suisse so že v petek znova precej izgubile na vrednosti tudi obveznice si niso preveč opomogle od najnižjih vrednosti. Na zelo visoki ravni pa so ostale razvpite kreditne zamenjave.

“Ena od razlag bi lahko bila, da je moral Credit Suisse deponirati visokokakovostna sredstva kot zavarovanje pri centralni banki, da bi pridobil potrebno likvidnost. To je spremenilo profil tveganja banke – postala je bolj tvegana. Nekateri imetniki obveznic so to morda opazili. Velik dvig likvidnosti ni bila dobra novica niti za bonitetne agencije. V petek je DBRS Morningstar, četrta največja bonitetna agencija na svetu, znižala bonitetno oceno Credit Suisse na ‘BBB’,” piše švicarski časnik.

Kaj so pa alternative?

Poleg združitve obstajajo tudi nekatere alternativne rešitve. Strokovnjaki so namreč mnenja, da bi lahko centralna banka dodatno podprla Credit Suisse in ob vzdrževanju likvidnosti tudi jamčila za vse vloge strank ali da bi da bi banko dodatno dokapitalizirali.

Poleg razprav o morebitnih rešitvah potekajo še razprave o tem, kaj se sploh dogaja, saj je banka dobro kapitalizirana in ima tudi zadostno likvidnost. Odgovor je v zaupanju do banke. Stranke in delničarji so namreč popolnoma izgubili zaupanje v banko in njene šefe. Po poročanju časnika Blick je propad zaupanja začel že pred leti.

Za nastalo situacijo stojijo tudi škandali

Da se je 167-letni švicarski posojilodajalec znašel v taki situaciji so krive menjave najvišjega vodstva, nizi škandalov v dolgih letih, izgube v višini več milijard evrov in nespodbudno strategijo.

Jeseni so lahko neutemeljene govorice o možnem propadu banke stranke pognale v beg.