Slovenija potrebuje razvojni načrt elektroenergetskega sistema Slovenije, ki bo med drugim opredelil proizvodne vire in razvoj omrežja za zanesljivo oskrbo prebivalstva in gospodarstva, so poudarili na današnjem posvetu v Ljubljani. Izzivov je veliko, od finančnih in kadrovskih do umeščanja v prostor, so ugotavljali.
Potrebne bodo velike investicije
Država mora imeti razvojni načrt elektroenergetskega sistema za naslednjih 30 let, ki mora biti finančno utemeljen, treba ga je recenzirati in ustrezno predstaviti javnosti, je na posvetu, ki sta ga pripravili Elektrotehniška zveza Slovenije in Energetska zbornica Slovenije (EZS), dejal profesor na ljubljanski elektrotehniški fakulteti in predsednik odbora za energetiko pri elektrotehniški zvezi Ferdinand Gubina.
Sogovorniki na okrogli mizi v okviru posveta so med drugim poudarili, da bodo potrebne velike investicije tako v proizvodne vire kot v omrežje, da bo zagotovljena ustrezna oskrba ob predvidoma povečani rabi elektrike ob opuščanju fosilnih goriv.
"Zeleni prehod ne bo poceni," je opozoril Uroš Blažica iz Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije in sekcije Eurelectric pri EZS. Investicije v proizvodnjo in omrežje se bodo namreč odrazile v razmeroma visokih cenah, je argumentiral. Po njegovem mnenju bo treba ukrepati tako za bolj racionalen odjem elektrike, pri tem bi lahko bil dejavnik spodbude tudi novi sistem obračunavanja omrežnine, kot za krepitev omrežja in proizvodnje.
Ali lahko zgradimo proizvodne enote, pri katerih bodo cene konkurenčne tistim v tujini?
Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je dejal, da je pri vprašanju, v kakšni meri naj bo država samozadostna pri oskrbi z elektriko, ključno, ali lahko zgradimo proizvodne enote, pri katerih bodo cene konkurenčne tistim v tujini. Težava pri tem je, da ni dolgoročnega tržnega signala, za naslednjih 30 ali 40 let, glede gradnje pa se je treba odločiti sedaj.
Države se po Štokljevih besedah namesto za subvencioniranje gradnje odločajo za t.i pogodbe za razliko, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena - in če je tržna cena nad zgornjo, država od proizvajalca pobere presežek, če je nižja, pa mora država proizvajalcu kriti razliko.
Na DEM bi lahko za projekt ČHE Kozjak gradbeno dovoljenje dobili pred letom 2026
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ki so del skupine HSE, Damjan Seme je opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja proizvodnih objektov v prostor, zaradi katerih je po njegovih besedah težko zapreti finančno konstrukcijo posamezne investicije. Zavzel se je za spremembe pri sodelovanju nevladnih organizacij v postopkih umeščanja, in sicer da bi se po vzoru denimo Avstrije te deležnike upoštevalo le, če bi predstavili svojo alternativo projektu, ki mu nasprotujejo.
Ob prehodu k večjemu deležu energije iz sonca in vetra, ki sta manj stanovitna vira, so med možnostmi za pokrivanje nihanj pomembne črpalne hidroelektrarne (ČHE), ki lahko shranijo presežno energijo. Za projekt ČHE Kozjak, ki ga načrtujejo DEM, bi lahko gradbeno dovoljenje dobili pred letom 2026, kar je ciljno leto, začeli so se tudi prvi odkupi zemljišč, je povedal Seme.
Sogovorniki so se strinjali, da bo velik izziv zagotoviti ustrezen kader za izvedbo vseh nalog, ter se zavzeli za spodbujanje mladih, da bi se v večji meri odločili za tehniške poklice.
Gorazd Pfeifer iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je menil, da bi morala biti celotna elektroenergetika zastavljena dolgoročno in da bi moralo biti glede drugega bloka Neka vse dogovorjeno že pred desetletji. Izrazil je sicer prepričanje, da smo sposobni drugi blok zgraditi v 10 letih.
STA
