Konec leta, natančneje 20. novembra je je kljub razburjenju delodajalcev in opozicije v uporabo stopila novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki narekuje beleženje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršitelje. Zakon o evidencah delovnega časa je v veljavi od leta 2006, od tedaj velja tudi obveznost vodenja evidenc. 

Inšpektorat RS za delo pa že vrsto let opozarja, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev ter da so kršitve, vezane na delovni čas, odmore in počitke, med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij. To potrjujejo tudi sindikati.

Priprava sprememb zakona z dolgo brado

Priprava sprememb zakona se je tako vlekla že nekaj časa. Oblikovati jih je začela ministrica za delo v času vlade Marjana Šarca Ksenija Klampfer, v času vlade Janeza Janše je delo nadaljeval njen naslednik Janez Cigler Kralj, ki je osnutek s precej bolj rigoroznimi spremembami poslal na Ekonomsko-socialni svet (ESS), kjer se je zataknil, končno različico pa je s socialnimi partnerji uskladil aktualni minister za delo Luka Mesec jeseni 2022.

Državni zbor je novelo potrdil spomladi, v veljavo je stopila 20. maja, za priprave na uporabo sprememb pa je delodajalcem zagotovila pol leta prehodnega obdobja, tako da se je torej začela v praksi uporabljati novembra. Še pred začetkom so se pojavljale špekulacije o zamrznitvi, saj je bil negativni odziv velik. Poslanci SDS so zato takrat v DZ vložili predlog novele, ki črta vse vladne spremembe, ki so ga poslanci takrat zavrnili. Tik po zavrnitvi so predlog v postopek posredovali še enkrat, ker »še vedno verjamejo, da sedanja vlada zna in zmore bolje«. Tudi v drugo je bil predlog zavrnjen.

Je pa ministrstvo odprlo poseben elektronski naslov, na katerega lahko vsi, ki bodo naleteli na kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, sporočali komentarje, opažanja, predloge. »Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece spet odprli in ga popravljali,« je takrat napovedal minister Mesec.

V slabih dveh mesecih skoraj 200 pobud oziroma pripomb

Od aktivacije elektronskega naslova dne 16. 11.  pa do 8.1. je ministrstvo na elektronski naslov prejelo 197 različnih vlog. Kot so za nas pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so prispele pobude in pripombe po vsebini precej raznolike. Veliko se jih nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki niso vsebina zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti zakona, temveč jih ureja zakon o delovnih razmerjih. 

Pobude, ki se nanašajo na evidentiranje, pa izražajo stališča o tem, da spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa »ne bodo spremenile stanja zlorab, da je beleženje vsebin preobsežno, težko izvedljivo ipd.«. Posredovana so bila sicer tudi nasprotna stališča, da bi se moralo denimo evidentiranje izvajati tudi za funkcionarje in ostale, ki jih področna zakonodaja izvzema.

Med prejetimi pobudami so po navedbah ministrstva tako takšne, ki spremembe razumejo kot nesmiselne in se zavzemajo za njihovo ukinitev, kot takšne, ki novosti pozdravljajo, ker da boljše ščitijo zaposlene, pa je poročala STA.

Za manjše kršitve opomin, za sistematične pa globa do 20 tisoč evrov

Ali so delodajalci uspešno prenesli novosti zakona na terenu preverja Inšpektorat RS za delo. Kot poudarijo, se zavedajo, da novela prinaša številne novosti, zaradi katerih bi delodajalci lahko imeli težave. Tako pri sankcioniranju upoštevajo načelo sorazmernosti, torej če bodo prepoznali majhne kršitve ter da ima večino zadev delodajalec pravilno urejene, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. »V primeru, da bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno kaznovali delodajalce,« še dodajo na inšpektoratu.

Glede sankcij za posamezne kršitve glede evidenc delovnega časa pa pojasnjujejo, da zakon uvaja novo prekrškovno določbo, ki jo lahko izreče inšpektor. Do sedaj je bilo tako, da če inšpektor ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko izrekel sankcijo zaradi oviranja postopka. Z novim zakonom pa lahko inšpektor delodajalca, ki ne vodi, hrani, ali posodablja evidenc, kaznuje z globo 1.500 - 20.000 evrov. 

»V preteklosti smo namreč imeli inšpektorji v takih primerih zvezane roke, saj delodajalci načrtno niso imeli evidenc na delovišču, sedaj jih morajo imeti. Naj ob tem opozorimo tudi na to, da do sedaj ni bilo sankcije za odgovorno osebo delodajalca, po novem pa je globa za prekršek zagrožena tudi zoper odgovorno osebo delodajalca – 150  -  2.000 evrov. Glede rezultatov nadzorov na terenu pa je še preuranjeno govoriti, saj postopki še potekajo,« še dodajo na inšpektoratu.

Spomnimo, kaj je prinesla novela

Definicija delavca

Po novem je treba evidence voditi za vse delavce, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu - pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da je treba evidentirati tudi zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake.

Na račun področnih zakonov pa obstajajo izjeme pri evidentiranju delovnega časa, in sicer za funkcionarje, poslance, sodnike in visokošolske učitelje, prav tako evidence zase ni  potrebno voditi samozaposlenim. Prav ta "diskriminatornost" močno moti delodajalce.

Nabor podatkov za dnevni vpis v evidenco

Pred novelo so bili delodajalci dolžni voditi le evidence o številu opravljenih ur in o nadurah, novela pa narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela ter izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer je potrebno navesti le, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa denimo tudi, kdaj se je začel in končal. Prav tako je potrebno zabeležiti opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da bo razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure. S tem se želi zagotoviti verigo seštevka in preprečiti popravke za nazaj.

Obveščanje delavca

Delodajalec mora delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne, lahko elektronsko. Poleg tega ima delavec možnost od delodajalca zahtevati seznanitev s podatki iz evidence enkrat tedensko.

Hramba evidenc

Določena je tudi obveznost delodajalca, da vso dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco, trajno hrani na sedežu oz. kraju opravljanja dela, denimo na gradbišču. Na ta način se ob obisku inšpektorjev ne bo mogel več izgovarjati, da podatkov nima pri sebi, in jih nato dostavljati v prirejeni obliki, kar se je dogajalo pred novelo. Prav tako naj bi ta sprememba skrajšala inšpekcijske postopke.

Elektronsko vodenje evidenc

Ena največjih sprememb se nanaša na elektronsko vodenje evidenc, ki pa kljub sprva drugačnim načrtom obvezno le za delodajalce, ki jim bo pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami, in sicer za dve leti. S tem naj bi inšpektorji lahko boljše nadzorovali delodajalce, ki so v preteklosti kršili delavske pravice. Morebitni popravki oz. naknadne spremembe podatka elektronske evidence bodo morale vsebovati razlog spremembe in čas vpisa spremembe.

Poleg tega bodo lahko elektronsko vodenje evidenc enkrat letno predlagali predstavniki delavcev. Delodajalci se bodo morali do tega predloga opredeliti v 30 dneh, morebitno zavrnitev pa pisno utemeljiti in o njej obvestiti inšpektorat. Tovrstni predlogi naj bi bili lahko tudi indici določenih nepravilnosti v podjetju