Bančne kreditne obrestne mere in referenčna obrestna mera euribor so se v zadnjih mesecih strmo povečali, kot kaže, pa se bodo ti trendi v prihodnje tudi nadaljevali. V tem času so se najbolj povišale fiksne obrestne mere. Najbolj prizadeti pa bodo tisti, ki imajo kredite vezane na spremenljivo obrestno mero.

Podražitev kreditov

Svet24 je konec lanskega leta poročal, o podražitvi kreditov. Pri stanovanjskem kreditu v višini sto tisoč evrov s fiksno obrestno mero na 20 let znaša razlika v končnem plačilu kredita glede na to, ali je bil najet januarja 2022 ali novembra letos 2022, pod enakimi pogoji, kar 22.700 evrov. Velika je bila tudi razlika v mesečni anuiteti; za kreditojemalca, ki je posojilo najel januarja 2022, ta znaša 503,5 evra, za tistega, ki je kredit najel novembra 2022, pa dobrih 598 evrov.

Pri spremenljivi obrestni meri (zavarovanje kredita z nepremičnino) je skupni strošek kredita še bolj narasel kot pri fiksni. Če primerjamo kredit, najet januarja 2022, bi zanj novembra istega leta pod enakimi pogoji plačali kar 28.621 evrov več stroškov, mesečna anuiteta pa je zrasla s 478 evrov na kar 597 evrov.

Zmanjšana kreditna sposobnost prebivalstva

Kreditna sposobnost Slovencev se je z januarskim dvigom minimalne plače zmanjšala, obenem pa Banka Slovenije navaja, da rast svetovnega gospodarstva ob veliki negotovosti, letošnjem zmanjšanju zaupanja in vztrajnosti visoke inflacije izgublja zagon.

“Posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem kreditov izrazito negativne. Tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje kreditne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice (v nadaljevanju banke) pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati dohodke za zadnjih 12 mesecev,” so po dvigu minimalne plače s 1074 na 1203 evre bruto januarja sporočili iz Združenja bank Slovenije.

Takrat je Žurnal24 poročal, da lahko po novem par s povprečnima plačama in brez otrok dobi 35 tisoč evrov manj kredita. Pred zvišanjem minimalne plače bi ga lahko dobil 178 tisoč evrov, po novem pa le še 144 tisoč evrov. Enako je zmanjšanje kreditne sposobnosti pri paru z dvema otrokoma, ki pa lahko po novem dobi le še 55 tisoč evrov posojila.

Največji padec zanimanja za kredite v 20 letih

Gospodinjstva in podjetja se soočajo z višjimi stroški posojil, tudi gospodarski obeti so slabši, kot so bili. Posledično je manj zanimanja za kredite, je danes objavila Evropska centralna banka. Po njenih podatkih je v zadnjem četrtletju lani prišlo do največjega padca povpraševanja po hipotekarnih posojilih, odkar od 2003 vodijo evidenco, je poročal STA.

V ECB so pojasnili, da je manj zanimanja za posojila tako med gospodinjstvi kot podjetji, med razlogi za negativne trende na področju hipotek pa so omenili “naraščajoče obrestne mere, nizko zaupanje potrošnikov in slabšanje obetov na nepremičninskem trgu”. Banke pričakujejo, da se bo tovrsten trend nadaljeval tudi v prvem četrtletju tega leta.

ECB ob tem opozarja na “občutno zaostrovanje” kreditnih standardov v zadnjem četrtletju lani, ki kaže, da banke ob negotovih gospodarskih obetih niso naklonjene prevelikim tveganjem. Pogoji za pridobitev posojil so za podjetja najstrožji po letu 2011, ko je bila v območju evra prisotna huda dolžniška kriza.

Ministrstvo regulatorja pozvalo k preučitvi sprememb omejitev kreditiranja prebivalstva

Medtem je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pretekli teden Banko Slovenije pozvalo k preučitvi sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva. To naj spremeni tako, da dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov oz. gospodinjstev, so danes sporočili z ministrstva.

“Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Z vidika Banke Slovenije, katere naloga je, da določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, pa bi bilo glede na aktualne okoliščine smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva,” so zapisali na ministrstvu.

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva med drugim določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo.

Po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb mora posamezniku vsak mesec ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra, so opozorili v združenju bank. “Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben … Tega nikjer drugje ni,” je bil na seji DZ predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do bančnega regulatorja.

Banka Slovenje medtem napovedala krepitev dialoga glede kreditne sposobnosti

Banka Slovenije bo okrepila dialog s pristojnimi institucijami, da se poišče rešitev, ki bo primerna za kreditojemalce, ki posojila najemajo, in za tiste, ki jih niso zmožni odplačati. Tako je napovedala po pozivih k omilitvi ukrepov, saj se je z dvigom minimalne plače nekaterim občutno zmanjšala kreditna sposobnost.

Z dvigom minimalne plače se je povišal tudi znesek, ki mora v skladu s pogoji Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva ostati kreditojemalcu na računu po odplačilu mesečne anuitete. “Ta makrobonitetni ukrep ga ščiti pred mesečno obremenitvijo, ki bi presegla zakonsko določen minimalni znesek, potreben za preživetje,” so zapisali v Banki Slovenije v odgovoru ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jo je pozvalo k preučitvi sprememb teh omejitev.

V Banki Slovenije so poudarili, da se povečuje tudi splošna raven plač, kar povečuje kreditno sposobnost ostalih kreditojemalcev. “Po zadnjih podatkih je zato rast stanovanjskega kreditiranja relativno visoka in medletno znaša 10,5 odstotka,” so dodali. Kot so zatrdili, od uvedbe makrobonitetnega ukrepa novembra 2019 spremljajo ključne parametre, ki vplivajo učinkovanje tega ukrepa. Nazadnje so sredi lanskega leta nekoliko omilili pogoje.

Od julija lani je tako možno kreditiranje komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 odstotkov poslov. “Iz podatkov bank pa je razvidno, da so v zadnjem obdobju pri stanovanjskem kreditiranju izkoristile le 2,4 odstotka izjem,” so navedli.

Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, zavarovane z državnim jamstvom, so izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva, so zapisali. A ta možnost v praksi ni zaživela, saj je, kot je decembra lani povedal finančni minister Klemen Boštjančič, zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade napisan tako slabo, da je neizvedljiv.

Kaj sploh je euribor, o katerem zadnje mesece toliko poslušamo?

Nekoč, ko smo imeli tolar, smo poznali temeljno obrestno mero ali TOM. Ta se je uporabljala za ohranjanje realne vrednosti glavnice pri kreditu. Odkar je Slovenija leta 2007 prevzela evro, podobno vlogo opravlja EURIBOR. Gre za spremenljivi del pogodbene obrestne mere pri spremenljivih obrestnih merah.

Kratica EURIBOR v angleščini pomeni Euro Interbank Offered Rate. Gre za povprečno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih evropskih bank med seboj posoja denar. Euribor ni en sam, ampak jih glede na ročnost obstaja več, najbolj poznani so na primer 3-mesečni, 6-mesečni in 12-mesečni. Objavlja jih Thomson Reuters, nadzoruje pa Evropska bančna federacija.