LANCom je mariborsko podjetje s 24-letno tradicijo, ki zaposluje 46 ljudi, med njimi je več kot 60 odstotkov vrhunskih tehničnih strokovnjakov za informacijske rešitve. So vodilni sistemski integrator na področju severovzhodne Slovenije, ki se ukvarja s svetovanjem, načrtovanjem, postavitvijo in vzdrževanjem celovitih informacijskih rešitev.
Brez izčrpavanja podjetja in mahinacij
Miha Jurgec, prokurist in solastnik podjetja, se je slednjemu priključil decembra lani, ker je želel nadaljevati očetovo vizijo: »Moj vstop temelji na odgovornosti in spoštovanju dediščine. Nimamo zgodbic o prevzemih, izčrpavanju firme, sumljivih mahinacij in mislim, da nam tudi zato zaupa čedalje več strank.« Kot pozitivno omeni tudi, da se nikoli niso politično udejstvovali. Med drugim sodelujejo na javnih razpisih za nakup računalniške opreme, velika večina njihovega prometa pa izhaja iz dela z državnimi podjetji.
Podjetje deluje po filozofiji in viziji, ki jo je postavil soustanovitelj Jože Jurgec. »Mislim, da je v bistvu ključ iskren odnos s strankami, ki ga je on direktno prenesel na zaposlene. Dejansko je v devetdesetih letih s svojo inovativnostjo in poštenostjo pri poslovanju ustvaril močne temelje, ki danes predstavljajo glavni del poslovanja LANComa.”
Podjetje deluje po filozofiji in viziji, ki jo je postavil soustanovitelj Jože Jurgec. »Mislim, da je v bistvu ključ iskren odnos s strankami, ki ga je on direktno prenesel na zaposlene. Dejansko je v devetdesetih letih s svojo inovativnostjo in poštenostjo pri poslovanju ustvaril močne temelje, ki danes predstavljajo glavni del poslovanja LANComa. Več kot polovico vsega prometa še vedno dosežemo iz nabora teh strank,« povedo o načinu delovanja.
Ne smemo razmišljati, da so tujci slabi lastniki
Na prve znake krize v zadnjem obdobju so se odzvali, tako da so optimizirali in prestrukturirali kader, hkrati pa povečali njihovo storilnost. »Podjetje je ukinilo distribucijo osebnih računalnikov, ker je povzročala velik minus. Osredotočili smo se na najpomembnejše sodelovanje z glavnimi dobavitelji. Realni promet je praktično enak prometu izpred nekaj let nazaj,« pove Jurgec.
Konkretno o mariborski gospodarski in podjetniški situaciji prokurist Lancoma razmišlja v smeri ukrepov, ki bi bili privlačni za vlagatelje od blizu in daleč, to je, debirokratizacija procesov, zmanjšanje cene zemljišč za najem ali prodajo vlagateljem, zagotavljanje infrastrukture po normalni ceni.
Konkretno o mariborski gospodarski in podjetniški situaciji prokurist Lancoma razmišlja v smeri ukrepov, ki bi bili privlačni za vlagatelje od blizu in daleč, to je, debirokratizacija procesov, zmanjšanje cene zemljišč za najem ali prodajo vlagateljem, zagotavljanje infrastrukture po normalni ceni: »Velika večina od tega naštetega je v rokah MOM in mestnega sveta in lokalnih funkcionarjev v mestnih četrteh. Ne smemo razmišljati, da so tujci slabi lastniki, če želijo priti k nam in zaposliti lokalno prebivalstvo.«
Veliko rezerv v črpanju evropskih sredstev
Veliko rezerv vidi tudi v črpanju evropskih sredstev, kjer bi morali pomagati tako evropski poslanci in vlada: »Enako velja za denar, ki ga dobimo iz proračuna vlade za občine, Maribor proporcionalno nikoli ne dobi toliko denarja, kolikor mu pripada napram Ljubljani, kar je še ena posledica ogromne centralizacije, ki ostaja eden večjih problemov. Na občinski ravni je potrebno narediti vse, da se centralizacijo ustavi in kakšno podjetje oz. centralo preseli v Maribor. To je zdaj seveda zelo težko, vendar je nujno za dvig konkurenčnosti in predvsem premik v mentaliteti.«
Premalo povezovanja gospodarstva z Univerzo v Mariboru
Ideja o povezovanju na področju Maribora Jurgec pozdravlja, vendar opaža, da je tega v resnici zelo malo. Več možnosti sodelovanja vidi v sklepanju partnerstev med fakultetami in podjetji, ki zaposlujejo kadre iz njihovega profila, kar bi pripomoglo k trudu in kakovostnejšem študiju: »Pri nas imam na splošno občutek, da vsak študent doseže le toliko, kolikor se sam želi potegniti iz povprečja, kot da nekaterih sploh ne bi skrbelo, kaj bodo v življenju počeli. Velikokrat se zgodi, da študent potem opravlja različna dela, ki nimajo z njegovimi interesi nič.«
Kot rešitev navaja projekte, ki jih vpeljejo razni oddelki na fakultetah, v katerih se mladi prvič preizkusijo, kot bistveno za uspeh pa izpostavi komunikacijo med univerzo oz. določeno fakulteto in podjetjem.
Kot rešitev navaja projekte, ki jih vpeljejo razni oddelki na fakultetah, v katerih se mladi prvič preizkusijo, kot bistveno za uspeh pa izpostavi komunikacijo med univerzo oz. določeno fakulteto in podjetjem: »Ker načeloma podjetje potrebuje kader, je najbrž prvi korak na njihovi strani. Vendar pa zaradi pro bono dela na obeh straneh, kar se tiče novih kadrov, vse temelji zgolj na dobrih odnosih in lepi besedi, namesto, da bi bil sklenjen praktičen poslovni odnos, ki bi zavezoval obe strani,«
Zakaj je Lancom primer dobre prakse?
»Imeli smo stabilne stranke, ki se kljub krizi niso nemudoma zreducirale in zaradi kompleksnih sistemov ne morejo delati z veliko manjšim IT budžetom. Hkrati pa se je podjetje pametno oklestilo, kjer je bilo to potrebno, storilnost obstoječega kadra pa se je precej povečala. Veliko naših strank ne prihaja iz Maribora, zato je gotovo tudi to pripomoglo k stabilnem stanju.«