Inženirska zbornica Slovenije je v Idriji podelila nagrado Jožefa Mraka za inovativnost na področju graditve objektov. Nagrado je prejela aktivna hiša Lumar podjetja Lumar IG za najbolj inovativen način stanovanjske gradnje. Nagrado je zbornica podelila prvič, z njo pa želi zbornica svoje člane spodbujati k inovativnemu razmišljanju.
Inovativno razmišljanje poganja gospodarski razvoj in ustvarja dodano vrednost
Inovativno razmišljanje namreč po navedbah zbornice poganja gospodarski razvoj in ustvarja dodano vrednost, zato želijo javnost seznanjati z najboljšimi inženirskimi rešitvami.
“Z inovativnimi rešitvami in tehnologijami, ki jih kot projektanti prelivamo dnevno v svoje načrte, da jih lahko kot izvajalci nato izvedemo, omogočamo inženirji investitorjem izpolnitev njihovih raznovrstnih in unikatnih želja. Ob tem predstavljamo inovativni inženirji potencial za gospodarsko rast, saj pretvarjamo strokovno znanje v denar, inovativnost pa ta proces še pospešuje,” je ob podelitvi nagrade izpostavil predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec.
Na zbornici so prepričani, da združuje aktivna hiša Lumar inovativen koncept gradnje z optimalno izbrano hišno tehniko in predstavlja koncept gradnje, ki bo glede na zahteve slovenskih in evropskih predpisov v prihodnjih letih postal trend.
V obrazložitvi izbora prvega nagrajenca so na zbornici zapisali, da predstavlja aktivna hiša Lumar na eni strani celovit koncept za gradnjo trajnostnih objektov, na drugi strani pa laboratorij za razvoj in optimizacijo nadaljnjih tehnoloških rešitev.
Na zbornici so prepričani, da združuje aktivna hiša Lumar inovativen koncept gradnje z optimalno izbrano hišno tehniko in predstavlja koncept gradnje, ki bo glede na zahteve slovenskih in evropskih predpisov v prihodnjih letih postal trend.
Nagrado, ki so jo podelili šele prvič je zbornica poimenovala po inovatorju Jožefu Mraku
Nagrado, ki so jo podelili šele prvič, je zbornica poimenovala po Jožefu Mraku, inovatorju in izumitelju. Ta je v drugi polovici osemnajstega stoletja (1709 – 1786) deloval v Idriji in okolici ter se s svojo ustvarjalnostjo zapisal v kulturno in tehniško zgodovino idrijskega, slovenskega in evropskega prostora.
Njegove znamenite klavže, zidane pregrade, namenjene splavljenju hlodovine in lesa za potrebe idrijskega rudniškega prostora, so delovale 153 let in so zaščiten kulturno-zgodovinski in tehniški spomenik evropskega pomena.
V Sloveniji je vedenje o klavžah po mnenju zbornice premalo razširjeno, zato je pred današnjo podelitvijo nagrade svojim članom omogočila ogled klavž na Belci ter ogled proizvodnje podjetja Kolektor. Z namenom promocije tehničnih in naravoslovnih poklicev in inovativnosti med dijaki pa so na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji pripravili tudi okroglo mizo.