Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je danes sporočilo, da je podjetje Magna Steyr posredovalo pisno zavezo, da bodo še v prvi fazi zgradili tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata v občini Hoče-Slivnica. Na ta način da bo možen prevoz tovora po železnici, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa.
Po pojasnilih gospodarskega ministrstva je v zadnjih dneh potekalo intenzivno proučevanje možnih rešitev prenosa tovornega prometa v zvezi z delovanjem načrtovane lakirnice podjetja Magna Steyr na železnico.
Konstruktiven dialog med vsemi
Poleg nevladne organizacije Umanotera, ki je kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja opozarjala na velik vpliv cestnega tovornega prometa na kakovost zraka in podnebje, je kot ključno sodelovalo tudi ministrstvo za infrastrukturo, poroča STA.
“Rezultat konstruktivnega dialoga med vsemi deležniki je pisna zaveza Magne Steyr, da bo še v prvi fazi zgrajen tudi industrijski tir znotraj obrata,” so zapisali na gospodarskem ministrstvu.
Pisna zaveza Magne Steyr je dosegljiva tukaj.
Umanotera se ne bo pritožila
V nevladni okoljski organizaciji Umanotera so v odzivu na današnjo zavezo Magne, da bo tovorni promet v zvezi z delovanjem lakirnice prenesla na železnico, zapisali, da ta ustrezno naslavlja vpliv na kakovost zraka in podnebje. Umanotera se zato ne bo pritožila na okoljevarstveno soglasje.
“Umanotera je s podporo ministrstva za infrastrukturo proučila možne rešitve in rezultat tega je javna zaveza investitorja, da bo po izgradnji industrijskega tira promet v največji možni meri prenesel na železnico. Ta zaveza vodi k želenim ciljem zmanjšanja škodljivih vplivov lakirnice na zdravje ljudi in ohranjenost okolja,” so zapisali.
Sprejeta zaveza investitorja sicer po navedbah Umanotere ne odpravlja pomislekov v zvezi z načinom umeščanja investicije, ujemanjem lakirnice s trajnostnim razvojnim modelom, ki ga zasleduje naša država, izbire najprimernejše lokacije ter sprejemljivostjo uničevanja najboljših kmetijskih zemljišč.
“Projekt je v slovenski družbi spodbujal škodljivo dilemo med ohranjenim okoljem in delovnimi mesti. Dilema ni, ali ohranjeno okolje ali razvoj. Potrebujemo razvoj, ki za svojo bistveno dimenzijo vzame prav ohranjanje okolja,” so še zapisali.
STA
