Inflacijo so tudi tokrat najbolj poganjale visoke cene hrane in pijače. Marca je bila inflacija najvišja v segmentu hrane, alkohola in tobaka, rast cen je tu glede na februar pospešila za 0,4 odstotne točke na 15,4 odstotka.
Sledile so cene neenergetskih industrijskih dobrin, ki so bile ta mesec za 6,6 odstotka dražje kot pred letom dni, februarja je njihova medletna rast medtem znašala 6,8 odstotka. Storitve so se na letni ravni podražile za pet odstotkov, kar je nekoliko več kot februarja (4,8 odstotka).
V Sloveniji rast cen potrebščin 10,4-odstotna
Cene energentov pa so bile za 0,9 odstotka nižje kot pred letom dni, medtem ko je februarja njihova medletna rast znašala 13,7 odstotka.
Od držav, ki uporabljajo evro in za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo letno inflacijo marca zabeležili v Luksemburgu (tri odstotke), Španiji (3,1 odstotka) in na Nizozemskem (4,5 odstotka).
Najvišjo letno inflacijo so tudi tokrat zabeležile Latvija (17,3 odstotka), Estonija (15,6 odstotka) in Litva (15,2 odstotka).
V Sloveniji je bila letna rast cen življenjskih potrebščin ta mesec 10,4-odstotna, potem ko je bila februarja 9,4-odstotna.
Brez upoštevanja cen energentov in hrane je bila marčna inflacija v območju evra 5,7-odstotna.
Kljub umirjanju skupne izmerjene inflacije v zadnjih mesecih Evropsko centralno banko (ECB) skrbi stalna rast osnovne inflacije, torej rasti cen brez energije in hrane. Ta je znak, da se inflacijski pritiski vse bolj utrjujejo po celotnem spektru gospodarstva, kar povečuje nevarnost plačno-inflacijske spirale in dolgotrajne inflacije. Takšen scenarij lahko kontinuirano zniža življenjski standard.
STA
